triplicātiō -ōnis, f (triplicāre)
1. trojno ponavljanje, trojna ponovitev, triplikácija: Macr.
2. occ.
a) potrojitev, množenje (množitev) s tri: M.
b) kot jur. t.t. tríplika, odgovor na dúpliko: Icti. — Od tod adv. tripliciter
1. trojno, na tri načine: Corn., M., Vulg., Ambr.
2. metaf. s trojno silo, silno (zelo) hudo: tripliciter sol exurens montes Vulg.
Zadetki iskanja
- tripólen -lna -o tropolni, koji ima tri pola, pozitivni, negativni i neutralni
- tripoljen -ljna -o tropoljni, koji se obrađuje sa tri naizmjenične (-me-) vrste usjeva (-se-): -o gospodarstvo, poljedelstvo, kolobarjenje
tropoljni plodored - triptōtos -on (gr. τρίπτωτος) le tri sklone imajoč, trisklonski (trosklonski), z le tremi skloni: nam neutra triptota sunt Serv.; subst. triptōton trisklonsko (trosklonsko) ime, ime z le tremi skloni: Prisc., M., Isid.
- triréma ž (lat. triremis) trirema, ladja na tri vrste vesel
- trisannuel, le [trizanɥɛl] adjectif trileten; ki se vrši vsaka tri leta
- trischoenus 3 (gr. τρίσχοινος) tri shójne (gl. schoenus) imajoč, tri shójne dolg: Arabiam inde laeva, Orroeon dictam regionem, trischoena mensura, dextraque Commagenen disterminat Plin.
- trisecare v. tr. (pres. triseco) mat. razdeliti na tri dele, izvršiti trisekcijo
- trisect [traisékt] prehodni glagol
razdeliti na tri (enake) dele - trisection [traisékšən] samostalnik
(raz)delitev na tri (enake) dele - trisection [trisɛksjɔ̃] féminin, mathématiques razdelitev na tri dele (d'un angle kota)
- trispithamus 3 (gr. τρισπίϑαμος) velik tri pedi, tripeden (tropeden); od tod Trispithamī -ōrum, m Trispít(h)ami = Tripedniki, ljudstvo pritlikavcev, ki je živelo onstran Indije: super hos extrema in parte montium Trispithami Pygmaeique narrantur, ternas spithamas longitudine Plin.
- trísto glavni broj trista, tri stotine
- tritisočák m brdo od tri tisuće, tri hiljade metara visine
- Trivia -ae, f, gl. tri-vius.
- trivium [triviəm, -viə] samostalnik
zgodovina (množina trivia) trivium, (v srednjeveških šolah) prve tri svobodne umetnosti: slovnica, retorika in logika - trivrstíčen -čna -o od tri retka: -a kitica
- trȍjāk -a -o trojen, na tri načine: jedne se riječi u narodu govore -o
- trojámbornica ž i trojámbernik m brod sa tri katarke, sa tri jarbola
- trôjka ž, mest. u trôjci, rod. mn. trôjkī
1. trojka, številka tri, kar je zaznamovano s številko tri (tramvaj, avtobus, tekmovalec itd.): sada je na redu trojka
2. šolska ocena tri
3. trivedrni sod
4. sorta vinske trte
5. skupina treh mož, trojka: štab je odredio da se četa rasturi u -e
6. trojka, ruska vprega: ovi se prostori ne bi mogli zamisliti bez čuvenih ruskih trojki