Franja

Zadetki iskanja

  • triplicātiō -ōnis, f (triplicāre)

    1. trojno ponavljanje, trojna ponovitev, triplikácija: Macr.

    2. occ.
    a) potrojitev, množenje (množitev) s tri: M.
    b) kot jur. t.t. tríplika, odgovor na dúpliko: Icti. Od tod adv. tripliciter

    1. trojno, na tri načine: Corn., M., Vulg., Ambr.

    2. metaf. s trojno silo, silno (zelo) hudo: tripliciter sol exurens montes Vulg.
  • tripólen -lna -o tropolni, koji ima tri pola, pozitivni, negativni i neutralni
  • tripoljen -ljna -o tropoljni, koji se obrađuje sa tri naizmjenične (-me-) vrste usjeva (-se-): -o gospodarstvo, poljedelstvo, kolobarjenje
    tropoljni plodored
  • triptōtos -on (gr. τρίπτωτος) le tri sklone imajoč, trisklonski (trosklonski), z le tremi skloni: nam neutra triptota sunt Serv.; subst. triptōton trisklonsko (trosklonsko) ime, ime z le tremi skloni: Prisc., M., Isid.
  • triréma ž (lat. triremis) trirema, ladja na tri vrste vesel
  • trisannuel, le [trizanɥɛl] adjectif trileten; ki se vrši vsaka tri leta
  • trischoenus 3 (gr. τρίσχοινος) tri shójne (gl. schoenus) imajoč, tri shójne dolg: Arabiam inde laeva, Orroeon dictam regionem, trischoena mensura, dextraque Commagenen disterminat Plin.
  • trisecare v. tr. (pres. triseco) mat. razdeliti na tri dele, izvršiti trisekcijo
  • trisect [traisékt] prehodni glagol
    razdeliti na tri (enake) dele
  • trisection [traisékšən] samostalnik
    (raz)delitev na tri (enake) dele
  • trisection [trisɛksjɔ̃] féminin, mathématiques razdelitev na tri dele (d'un angle kota)
  • trispithamus 3 (gr. τρισπίϑαμος) velik tri pedi, tripeden (tropeden); od tod Trispithamī -ōrum, m Trispít(h)ami = Tripedniki, ljudstvo pritlikavcev, ki je živelo onstran Indije: super hos extrema in parte montium Trispithami Pygmaeique narrantur, ternas spithamas longitudine Plin.
  • trísto glavni broj trista, tri stotine
  • tritisočák m brdo od tri tisuće, tri hiljade metara visine
  • Trivia -ae, f, gl. tri-vius.
  • trivium [triviəm, -viə] samostalnik
    zgodovina (množina trivia) trivium, (v srednjeveških šolah) prve tri svobodne umetnosti: slovnica, retorika in logika
  • trivrstíčen -čna -o od tri retka: -a kitica
  • trȍjāk -a -o trojen, na tri načine: jedne se riječi u narodu govore -o
  • trojámbornica ž i trojámbernik m brod sa tri katarke, sa tri jarbola
  • trôjka ž, mest. u trôjci, rod. mn. trôjkī
    1. trojka, številka tri, kar je zaznamovano s številko tri (tramvaj, avtobus, tekmovalec itd.): sada je na redu trojka
    2. šolska ocena tri
    3. trivedrni sod
    4. sorta vinske trte
    5. skupina treh mož, trojka: štab je odredio da se četa rasturi u -e
    6. trojka, ruska vprega: ovi se prostori ne bi mogli zamisliti bez čuvenih ruskih trojki