Franja

òčvrsnuti -nēm
1. otrdeti, postati trd
2. očvrsteti, okrepiti se

ȍkrūt ȍkrūta ȍkrūto
1. precej okruten: -o srce
2. precej trd: -a kosa

okrútiti okrútīm postati trd: što si se pred tim čudom okrutio

ōsseo agg.

1. kosten

2. koščen, trd kakor kost

paglietta f

1. pomanjš. od ➞ paglia slamica

2. trd slamnik

3. pren. južnoital. pretkan pravdač

per-dūrus 3 (per in dūrus) zelo trd: interpretatio Dig., meretrix Asc.

petrous [pétrəs, pí:-] pridevnik
skalnat, trd ko kamen
anatomija skalničen

pewter [pjú:tə] samostalnik
angleški trd kositer, kositrna posoda
britanska angleščina, sleng denarna nagrada, nagradni pokal

poser [póuzə] samostalnik
težko vprašanje, problem, trd oreh; model (fotografski)

pȍtvr̄d -a -o
1. precej trd: potvrd krevet
2. ekspr. precej trd, slabega spomina: u selu se pričalo da je tutkun, to jest potvrd u pamćenju
3. ekspr. precej trd, skop: moj je čiča malo potvrd čovek kad putuje: čančić graha i taze somunčić dosta mu na dan

prae-dūrus 3 (prae in dūrus)

1. zelo trd: faba Plin., radices Plin., caput Q., Plin., corium T.

2. metaf.
a) zelo utrjen, zelo močan (močen), zelo krepak (krepek): Suet., corpora V., homo praedurus viribus V., tempora O., aetas (naspr. tenera) Col.
b) zelo (nadvse) trd, zelo (nadvse) težek (težak), zelo (nadvse) težaven: labor Val. Fl.
c) nesramen: os, verba Q.
d) zelo grob, zelo surov: cum alter praedurus, alter mansuetus esset Ambr.

prae-gravis -e (prae in gravis)

1. zelo težek (težak): onus O., currus crateris aureis praegravis Cu., caput Mel., lateres T., cibo vinoque praegraves T. prenapolnjeni, prenasičeni, decidit hiberno praegravis unda gelu Mart.

2. metaf.
a) zelo okoren, zelo neokreten: maior sexaginta annis et praegravis corpore L., praegravem aut delumbem sese simulans Plin.
b) zelo (na moč, nadvse) nadležen, zelo (na moč, nadvse) neprijeten, prenadležen, obremenilen, obremenjujoč: satiatus et oblatis in eandem operam recentibus veteres et praegraves adflixit T., postremo, ubicumque haberetur, praegravem ratus interficere constituit T., formidolosum paci virum insignem et ignavo principi praegravem T., praegravem se Neroni fuisse T.; occ. zelo težek (težak), zelo težaven, zelo težeč, zelo trd, zelo hud: imperium Cu., servitium Plin., consulatus Plin. iun.

prȉtvr̄d -a -o precej trd, precej skop: biti -e ruke

racorni, e [rakɔrni] adjectif oroženèl, trd kot rog; figuré otrdel, okostenel, neobčutljiv

la chaleur a racorni ce cuir vročina je izsušila to usnje
son cœur est racorni on(a) ima srce kot kamen

raffermare

A) v. tr. (pres. raffermo) toskansko znova potrditi, potrjevati (v službi, funkciji)

B) ➞ raffermare, raffermarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ raffermo) toskansko strditi, strjevati se; postati trd

C) ➞ raffermarsi v. rifl. (pres. mi raffermo) voj. podaljšati rok

rebato [rəbá:tou] samostalnik
zgodovina trd (čipkast) ovratnik

rigēscō -ere -guī (incoh. k rigēre) (o)krepeneti, skrepene(va)ti, otrde(va)ti, otrpniti (otrpevati), okore(va)ti, (o)dreveneti, premreti (premirati), posta(ja)ti trd (okorel, odrevenel, premrl, negiben, tog), strdíti (stŕjati, strjeváti) se (od mraza idr.), (z)ledeneti, zmrzniti (zmrzovati, zmrzavati): Sen. ph. idr., vestes rigescunt V., aquae rigescunt in grandines Plin., rigescunt electra O., rigescere sensit ubera O. da dreveni; šalj.: (sc. Naïdes) laetae videre rigescere puppim O. otrdeti v kamen, okamneti, si Parthi vos nihil calfaciunt, nos hic frigore rigescimus Caelius ap. Ci. ep. mi tukaj čisto zamrzujemo; metaf. kvišku štrleti (o laseh) = ježiti se, ščetiniti se, sršiti se, pokonci iti (vsta(ja)ti): metu capillos riguīsse O.; pren.: saecula rigescent Cl. se bodo okrepila, bodo postala bolj možata.

rūpeus 3 (rūpēs) pečévnat, skalnat, kamnit, kamén, pren. = trd, mrtev: saxa (naspr. vivi lapides) Ambr.

schreckensstarr trd od strahu

schreckerstarrt trd od strahu