Franja

okrútiti okrútīm postati trd: što si se pred tim čudom okrutio

ōsseo agg.

1. kosten

2. koščen, trd kakor kost

paglietta f

1. pomanjš. od ➞ paglia slamica

2. trd slamnik

3. pren. južnoital. pretkan pravdač

per-dūrus 3 (per in dūrus) zelo trd: interpretatio Dig., meretrix Asc.

petrous [pétrəs, pí:-] pridevnik
skalnat, trd ko kamen
anatomija skalničen

pewter [pjú:tə] samostalnik
angleški trd kositer, kositrna posoda
britanska angleščina, sleng denarna nagrada, nagradni pokal

poser [póuzə] samostalnik
težko vprašanje, problem, trd oreh; model (fotografski)

pȍtvr̄d -a -o
1. precej trd: potvrd krevet
2. ekspr. precej trd, slabega spomina: u selu se pričalo da je tutkun, to jest potvrd u pamćenju
3. ekspr. precej trd, skop: moj je čiča malo potvrd čovek kad putuje: čančić graha i taze somunčić dosta mu na dan

prae-dūrus 3 (prae in dūrus)

1. zelo trd: faba Plin., radices Plin., caput Q., Plin., corium T.

2. metaf.
a) zelo utrjen, zelo močan (močen), zelo krepak (krepek): Suet., corpora V., homo praedurus viribus V., tempora O., aetas (naspr. tenera) Col.
b) zelo (nadvse) trd, zelo (nadvse) težek (težak), zelo (nadvse) težaven: labor Val. Fl.
c) nesramen: os, verba Q.
d) zelo grob, zelo surov: cum alter praedurus, alter mansuetus esset Ambr.

prae-gravis -e (prae in gravis)

1. zelo težek (težak): onus O., currus crateris aureis praegravis Cu., caput Mel., lateres T., cibo vinoque praegraves T. prenapolnjeni, prenasičeni, decidit hiberno praegravis unda gelu Mart.

2. metaf.
a) zelo okoren, zelo neokreten: maior sexaginta annis et praegravis corpore L., praegravem aut delumbem sese simulans Plin.
b) zelo (na moč, nadvse) nadležen, zelo (na moč, nadvse) neprijeten, prenadležen, obremenilen, obremenjujoč: satiatus et oblatis in eandem operam recentibus veteres et praegraves adflixit T., postremo, ubicumque haberetur, praegravem ratus interficere constituit T., formidolosum paci virum insignem et ignavo principi praegravem T., praegravem se Neroni fuisse T.; occ. zelo težek (težak), zelo težaven, zelo težeč, zelo trd, zelo hud: imperium Cu., servitium Plin., consulatus Plin. iun.

prȉtvr̄d -a -o precej trd, precej skop: biti -e ruke

racorni, e [rakɔrni] adjectif oroženèl, trd kot rog; figuré otrdel, okostenel, neobčutljiv

la chaleur a racorni ce cuir vročina je izsušila to usnje
son cœur est racorni on(a) ima srce kot kamen

raffermare

A) v. tr. (pres. raffermo) toskansko znova potrditi, potrjevati (v službi, funkciji)

B) ➞ raffermare, raffermarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ raffermo) toskansko strditi, strjevati se; postati trd

C) ➞ raffermarsi v. rifl. (pres. mi raffermo) voj. podaljšati rok

rebato [rəbá:tou] samostalnik
zgodovina trd (čipkast) ovratnik

rigēscō -ere -guī (incoh. k rigēre) (o)krepeneti, skrepene(va)ti, otrde(va)ti, otrpniti (otrpevati), okore(va)ti, (o)dreveneti, premreti (premirati), posta(ja)ti trd (okorel, odrevenel, premrl, negiben, tog), strdíti (stŕjati, strjeváti) se (od mraza idr.), (z)ledeneti, zmrzniti (zmrzovati, zmrzavati): Sen. ph. idr., vestes rigescunt V., aquae rigescunt in grandines Plin., rigescunt electra O., rigescere sensit ubera O. da dreveni; šalj.: (sc. Naïdes) laetae videre rigescere puppim O. otrdeti v kamen, okamneti, si Parthi vos nihil calfaciunt, nos hic frigore rigescimus Caelius ap. Ci. ep. mi tukaj čisto zamrzujemo; metaf. kvišku štrleti (o laseh) = ježiti se, ščetiniti se, sršiti se, pokonci iti (vsta(ja)ti): metu capillos riguīsse O.; pren.: saecula rigescent Cl. se bodo okrepila, bodo postala bolj možata.

rūpeus 3 (rūpēs) pečévnat, skalnat, kamnit, kamén, pren. = trd, mrtev: saxa (naspr. vivi lapides) Ambr.

schreckensstarr trd od strahu

schreckerstarrt trd od strahu

silex -icis, m, redko (le pri V., O., Ap. in Amm.) f (disimilacija iz *scilec-s, *scilex; prim. stvnem. chisilinc, chisil prodnik)

1. trd kamen, krêmen, kreménec, kremenják, prodnik, granit, bazalt: silex seu lapis durus ordinarius Vitr., lapide silice Pl., lapides silices Ca., ut privos lapides silices privasque verbenas secum ferrent L., porcum saxo silice percussit L., in saxis silicibus Vitr., certo in loco silicem caedere Ci., clivum Capitolium silice sternere (tlakovati, potlakati) L., vias sternendas silice in urbe L., pars torquent silices O., est autem, ut mea quoque fert opinio, vineis amicus etiam silex Col., vides … praeacutas … silices Ap., silici scintillam excudit V. iz kresilnika (kresila), uti (sc. calx) de silice coquatur Vitr. iz lave, excisae rupes durissimi silicis Suet.; meton. s kremenci tlakovana cesta, kremenit (kremenast, kremenov, bazalten) tlak: silicem pedibus quae conterit atrum Iuv. stopa po črnem tlaku, per subversas silices Amm.; pren. (o trdosrčnosti): nec in tenero stat tibi corde silex Tib., dicam silices pectus habere tuum O., moturaque duros verba queror silices O. ki bi omečile (omehčale) trd kamen.

2. apnenec: Vitr., terrena silices fornace soluti O., (sc. calx) ad utrumque damnatur ex silice Plin.

3. pesn. meton. skala, pečina: silices cum findat gelus Afr. ap. Non., stabat acuta silex praecisis undique saxis V., veteris vestigia poenae quam quondam silici restrictus membra catenā persolvit Cat., unde queant validi silices … creari Lucr., iuventus duris silicum lassata metallis Lucan., nudus silex Sen. tr. gola, Lycius Phrygiusque silex Stat.; pren. (o negibljivosti, negibnosti): nec magis incepto voltum sermone movetur, quam si dura silex aut stet Marpesia cautes V.

skrútiti se skrûltīm se otrdeti, postati trd, odreveneti