Franja

urceolāris -e (urceolus) vrčen: urceolaris herba Plin., Veg., Ap. h. rastl. krišina (starejše mušnica, zidarica ali zidna trava) (Parietaria officinalis Linn.), s katero so otirali steklene vrče idr.

valujóč (-a -e)

A) adj. ondeggiante; che ondeggia:
v vetru valujoča trava erba che ondeggia al vento

B) valujóč (v adv. rabi) ondeggiando

viridis -e (virēre)

1. zelen (vsi odtenki): Stat., Aug., Cl. idr., color O., Plin. iun., Gell., ilex O., caespes V., Britanni O. zeleno pobarvani, avis (= papiga) O., lacerti V., colubrae H., lingua Ci., ligna Ci., smaragdi Lucr., lacūs Val. Fl. z drevjem obrasla, herbae viridiores Plin., campi viridissimi Ci. v popolnoma svežem zelenju, riparum vestitūs viridissimi Ci. s svežim zelenjem zarasli bregovi; pesn. (enalaga): Aegyptus V. ozeleneli, ozelenjeni, Mincius V. od trstja zeleni, viridique certat baca Venafro H., viridis silvae Cragi H. Kragovi listnati gozdovi, Kragovi listniki, Thasos Petr. z zelenim marmorjem bogati, Amyclae Stat. bogate z oljkami, oljevite; komp. adv.: nihil viridius viret Plin.; occ. zelenkast: pallor V., caelum Plin. sinjkastozeleno, jasno; poseb. o barvi vodovja in vsega, kar je v njem: aquae O., capilli O., Nereidum comae H., virides dei, quibus aequora curae O.; subst.
a) viride -is, n α) zelena barva, zelenost, zelenína, zelênje, zelén (f): bacae e viridi rubentes Plin. zelenkastordeče ali rdečkastozelene, e viridi pallens Plin. bledozelen. β) zelenína, zelenje = zeleno rastlinje, drevesa in trava: Vulg. idr., omne viride agri Ambr.; poseb. zeleno žito, nezrelo žito: viride, ne hostes mox haberent, protritum et corruptum (naspr.: quod maturi erat circa, demessum et convectum est) L.
b) viridia -ium, n zeleno rastlinje, zelenina, zelenje, zelene trate, (vrtni) nasadi: Vitr., Cels., Col., Sen. ph., Plin. iun. idr., cultus viridium Sen. rh., perambulare virīdia Ph.

2. metaf.
a) mlad, še ne star, nov, svež: caseus Col., fructus studiorum Q.
b) (o barvi in glasu) svež, živ, živahen, krepek (krepak): viridis et pulcher habitu Ps.-Q. (Decl.), firmior et viridior sonus Gell.
c) (o starosti pri živalih in osebah) mlad, mladosten, mladostno svež, cvetoč, čvrst, čil, krepek (krepak), živahen, starejše krésen: viridi iuventā V., viridis senectus V., T., aevum O., aetas Col., Plin. iun., anni Mart., leo Stat., ille viridis et iam senex Sen. tr., senex, sed viridis animo ac vigens Sen. ph., consilio viridis Sil. odločen (energičen) pri svetovanju, usque ad novissimam valetudinem viridis Plin. iun. (o ženski); z gen.: viridissimus irae Sil. ves razjarjen; subst. viridiōrēs -um, m čvrstejši (krepkejši) možje: viridiores iunioresque Eutr.

Opomba: Gen. pl. viridum: Stat. in (od subst. viridia) viridiōrum: Macr.

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

vólnat (-a -o) adj.

1. lanuginoso:
bot. volnata medena trava olco (Holcus lanatus)

2. lanoso, lanuto

závez m, záveza ž poveza: trava od zaveza mitol. trava, ki po ljudski veri pomaga proti hudobnim duhovom

zȅčjī -ā -ē zajčji: zečji rep bot. zajčji rep; zečji trn bot. gladež; -a lubenica bot. podraščec; -a soca bot. zajčja deteljica; -a stopa bot. navadna sretena; -a trava bot. medena trava; -e uho bot. lučca; -e žito bot. navadna migalica; -a usna med. zajčja ustnica, labium leporinum

zgrabek samostalnik
zlasti v kmetijstvu (na kup zgrabljena trava) ▸ köteg, nyaláb

zmigljáti (-ám) perf. ondeggiare, tremolare:
trava je zmigljala v večerni sapici l'erba oscillò nella brezza vespertina

zoster|a [ó] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (morska trava) das Seegras (navadna Gewöhnliches, mala Kleines)

ἄγρωστις, εως, ep. ιος, ἡ trava, pirika.

βοτάνη, ἡ (βοτός, βόσκω) paša, piča, krma, trava.

κύπειρον, τό kiper, dišeča rastlina ali trava.

λεχε-ποίης, ου, ὁ (λέχω, ποία) ep. kjer trava polega, travnat, trstnat.

νεο-θηλής 2 (θάλλω) 1. ep. na novo zeleneč, ποίη mlada, bujna trava. 2. poet. nedavno rojen, mlad.

πόᾱ, ἡ, ion. ποίη trava, paša, rastlina, zelišče, travnik, trata, klaja.

ὕσσωπος, ἡ hizop (dišeča trava) NT.

φῡκίον, τό φῦκος, ους, τό ep. nav. pl. 1. haluga, morska trava. 2. (rdeče) lepotilo.

χῑλός, ὁ zelena krma (trava), ξηρός seno.

χλόη, ἡ [Et. kor. g'hel-, lat. helvus, rumen, slov. zelen, zel, zelje, nem. gelb (stvn. gelo), sor. χλόος, χλωρός] sveža zelen, mlado zelenje, zelenjava, trava, listje, mladika, brst.