Franja

Solo, das, (-s, -s/Soli) solo, solo točka

specialty [spéšəlti] samostalnik
pravno posebna (zapečatena) listina; poseben pogoj; posebna točka; posameznost; specialiteta; specialnost
ekonomija nov artikel, novost

spot¹ [spɔt]

1. samostalnik
mesto, kraj; košček zemljišča
medicina pega, mozoljček
figurativno madež
figurativno sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica
pogovorno majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize
množina, trgovina blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji
šport, sleng napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konj

on the spot na mestu, brez odlašanja, takoj; ameriško, sleng v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcih
without spot brez napake, neoporečen
the spot pravo mesto
a spot of whisky požirek, kaplja whiskyja
spot check (naključni) poskus
beauty spot lepotno znamenje
a delightful spot čudovit košček (konček, kotiček) zemlje
sun-spot sončna pega
tender spot figurativno občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljiv
the people on the spot ljudje iz določenega kraja, prebivalci
to arrive on the spot of five dospeti točno ob petih
to be on the spot biti na mestu, biti dorasel položaju; šport biti v formi
can the leopard change his spot? ali volk lahko spremeni svojo naravo?
he has come out without a spot on his reputation izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugledu
to put s.o. on the spot ameriško, sleng spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko

2. pridevnik
ekonomija takoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen (broadcasting radijska reklama)

Springpunkt, die, odločilna točka, izhodišče

stalemate [stéilmeit]

1. samostalnik
(šah) pat
figurativno zagata, zastoj, mrtva točka, mrtvilo

2. prehodni glagol
(šah) privesti, spraviti (koga) do pata
figurativno ugnati koga v kozji rog, pritisniti koga ob zid

Standbein, das, bei Statuen: nosilna noga; Sport stojna noga; figurativ oporna točka

standstill [stǽndstil]

1. samostalnik
zastoj, mrtva točka; prenehanje; mirovanje

at a standstill v zastoju, na mrtvi točki
to come (to bring) to a standstill ustaviti se, priti (privesti) na mrtvo točko, v zastoj

2. pridevnik
mirujoč, stacionaren

start¹ [sta:t] samostalnik
start, odhod
aeronavtika vzlet; startna točka; možnost za start; znak za start; začetek
šport prednost; trzaj, zdrznjenje, planitev kvišku; izbruh; presenečenje; začasen napor; naključje, slučaj

at the start v začetku, skraja, sprva
by fits and starts v presledkih
from the start od samega začetka
from start to finish od začetka do konca
start of fancy figurativno muha, domislek
false start šport, figurativno napačen start
fiying start leteči start
a good start in life dober začetek v življenju
a rum start pogovorno veliko presenečenje
to appear at the start šport pojaviti se na startu, iti na start
to awake with a start planiti iz spanja
to give the start dati znak za start
to give s.o. a start (in life) pomagati komu pri startu v življenje
to give s.o. a start prestrašiti koga
I can give him 10 yards start and beat him (in the race) lahko mu dam 10 jardov prednosti in ga premagam (v teku)
I gave the wheel a start pognal sem kolo
to get the start of one's rivals prehiteti svoje tekmece
to make a start začeti
to make a new start in life začeti novo življenje
to work by fits and starts delati s pogostnimi presledki (neredno, neenakomerno)

starting-point [stá:tiŋpɔint] samostalnik
začetna točka, izhodišče

Staupunkt, der, Luftfahrt zastojno mesto, zajezna točka

stēlla -ae, f (iz demin. *stērla; po eni od domnev morda semit. beseda, po drugi sor. s *ster- (prim. lat. sternere) in *stel- (prim. lat. lātus in sl. stlati, stelja) s pomenom „po nebu razsejane (razstlane, posejane)“; prim. skr. stár-, pl. tāraḥ = gr. ἀ-στήρ, ἄστρον = got. staírnō = stvnem. sterno in sterro = nem. Stern = ang. star, gr. ἀστραπή, (ἀ)στεροπή blisk, bliskanje, pobliskavanje, στέροψ migljajoč kot zvezda)

1. zvezda: Enn. ap. Varr., Tib., Sil. idr., alba stella H., stellae candidae, salubres H., micantes O., ardentes V., palantēs polo stellae V., stella Iovis Ci., Saturni Ci., V., Plin., Martis O., Veneris Plin. zvezda (premičnica) Jupiter, Saturn, Mars, Venera, stella erratica Varr. fr., Sen. ph. premičnica, planet, stellae errantes ali vagae Ci. premičnice, planeti, (naspr.) stellae inerrantes Ci. nepremičnice, zvezde, stella crinita Ci., Suet. ali comans O. lasata zvezda, repatica, komet, stella diurna Pl. danica, septem stellae (gl. septem); preg. (o nemogočih stvareh): terra feret stellas O.

2. pesn.
a) ozvezdje: Gnosiaque ardentis decedat stella Coronae V., stella vesani Leonis H., Icarii stella proterva canis, stella Milvus O., stella est in cunas officiosa Iovis = Oleniae signum pluviale Capellae O. (Fasti 5, 111) = Oleniae sidus pluviale Capellae O. (Metam. 3, 592).
b) = sonce: cinget geminos stella serena polos O.

3. metaf. (o zvezdastih, zvezdam podobnih stvareh)
a) zvezda = zvezdast lik: vitis in stellam dividatur Col., palis adfixa arbori stella Plin., chlamys distincta aureis stellis Suet. z zlatimi zvezdami (= pikami).
b) zvezda = bleščeča točka na draguljih: multi … scripsere … in Carchedoniis maribus stellam intus ardere Plin., Syrtitides … intus … stellas continent languidas Plin.
c) morska riba zvezda: claros sapientiā auctores video mirari stellam in mari Plin., stella marina P. Veg.
d) peculiales stellae kresnice: Plin.
e) zvezda v očesu, zenica, púnčica: segnis stella Cl.
f) zvezdni utrinek: ut interdum de caelo stella sereno etsi non cecidit, potuit cecidisse videri O., stellas … videbis praecipitīs caelo labi V.
g) stellae fulgentes bliski: Lucr.
h) = srečnež, srečnik: stellam significare ait Ateius Capito laetum et prosperum Fest.

Sternpunkt, der, zvezdišče; Elektrizität nevtralna točka

sticking-point [stíkiŋpɔint] samostalnik
položaj, v katerem se vijak ne more več obračati
figurativno najvišja (dosegljiva) točka, skrajna meja, preobrat, prelomnica

Strafpunkt, der, Sport kazenska točka

streaptease [strípti:z] samostalnik
striptiz, točka slačenja plesalke v sporedu v nočnih lokalih

Streitpunkt, die, točka spora; sporna točka

stretta f

1. stisk:
stretta di mano stisk roke
stretta delle braccia objem

2. zatesnitev:
dare una stretta a una vite zatesniti vijak

3. ekst. omejitev:
stretta creditizia omejitev kreditov

4. pren. tiščanje (pri srcu); ganjenost:
sentì una stretta al cuore stisnilo ga je pri srcu

5. gneča, metež

6. vrhunec; kritična točka; zaključek:
venire alle strette skleniti

7. soteska; ožina

8. pren. težave, škripci:
trovarsi in una stretta znajti se v hudih škripcih

9. glasba stretta; sklepni del, cabaletta

strong point [strɔ́ŋpɔint] samostalnik
važna ali odločilna točka
vojska oporišče, odporno gnezdo

his strong point njegova močna stran

Stützpunkt, der, oporišče; alpinistisch: postojanka; figurativ opora; Technik oporna točka (bremena)

sum¹ [sʌm] samostalnik
vsota, suma; znesek; seštevek; rezultat; zgoščenost, skupnost; kratkost; kratek pregled najvažnejših delov česa, resumé, povzetek
figurativno bitnost, bistvo, jedro
figurativno, zastarelo vrhunec, višek, najvišja točka (stopnja)

in sum skupno; (na) kratko, skratka
sum and substance bit
lump sum okrogla vsota (za več raznovrstnih dolgovanj); vsota, ki se takoj plača
a round sum okrogla (lepa, precéjšnja) vsota
sum total skupna vsota, globalni znesek
to do sums računati
he is good at sums on zna dobro računati