-
ἀ-φανής 2 (φαίνομαι) 1. nepoznan, neslaven, neugleden, neznamenit. 2. neviden, negotov, nevidljiv, skrit NT, negotov ἐλπίς, skriven, nejasen, temen, neopažen; λόγος nedokazan, neopravičen; subst. τὸ ἀφανές negotovost, ἀφανής εἰμι ποιῶν τι storim kaj neopažen, ἀφανὴς γίγνομαι izginem, izgubim se, οἱ ἀφανεῖς izgubljeni, ἐν ἀφανεῖ κεῖται negotovo je, χάσμα podzemeljski; οὐκ ἀφανές jasen, javen, znan. – adv. ἀφανῶς, ἐν τῷ ἀφανεῖ, ἐκ τοῦ ἀφανοῦς skrivaj, neopaženo, οὐκ ἀφανῶς μάχομαι borim se hrabro.
-
ἀ-φεγγής 2 (φέγγος) poet. brez svetlobe, ugasel, temen, nesrečen, strašen.
-
ἀχλυόεις 3 poet. mračen, temen, tožen, žalostilen.
-
δνοφερός 3 (δνόφος) ep. poet. temen, mračen, nočen.
-
δυσ-ήλιος 2 brez solnca, temen.
-
δυσ-τέκμαρτος 2 (τεκμαίρομαι) ki se težko izsledi ali spozna, temen, nerazumljiv.
-
ἐπί-σκιος 2 (σκιά) 1. obsenčen, senčnat, temen. 2. obsenčujoč, zakrivajoč ὀμμάτων.
-
ἐρεβεννός 3 ep. mračen, temen, črn.
-
ἐρεμνός 3 ep. poet. črn, temen, mračen νύξ, γαῖα, strašen λαῖλαψ, φάτις temne besede (katerih povzročitelj je neznan).
-
εὐρώεις 3 (εὐρώς) ep. poet. plesniv, trhel; zatohel, temen.
-
ἠερο-ειδής 2 (ἀήρ, εἶδος) ep. zračen, sinji, temen, prozoren, meglenobarven, oblačen, siv; τὸ ἠεροειδές meglena daljava, ὅσον δ' ἠεροειδὲς ἀνὴρ ἴδεν kolikor človek vidi skozi temno meglo.
-
ἠερόεις 3 (ἀήρ) ep. soparen, mračen, meglen, temen Τάρταρος, ἠερόεντα κέλευθα temne steze v Tartar.
-
κελαι-νεφής 2 (κελαινός, νέφος) ep. temnooblačen, s temnimi oblaki (pokrit), temen, črn.
-
κελαινός 3 (gl. κηλίς) ep. poet. temen, črn; pren. poguben ξίφος, s smrtno senco zastrt βλέφαρα.
-
κελαιν-ώπας, ου, ὁ, dor. -ώπης in fem. κελαιν-ῶπις, ιδος (ὤψ) poet. temen, črn, zloben.
-
κῡάνεος 3 (κύανος) črnomoder, temnomoder, sinji, temen, φάλαγγες temne čete, ki so od daleč podobne črnim oblakom. – Κυάνεαι (πέτραι), αἱ črne skale, dva otoka ob Bosporu pri Bizancu (= Simplegade).
-
λῡγαῖος 3 poet. mračen, temen.
-
μέλᾱς, αινα, αν, gen. μέλανος, αίνης, ανος, ep. tudi μείλας [Et. kor. mel, pomazati; lat. mulleus (iz mulnejos), rdečkast, nem. malen (got. mēljan, pisati). – comp. μελάντερος, sup. μελάντατος] 1. črn, temen, temnobarven νύξ, κῦμα, temno pobarvan ναῦς. 2. čemeren, mračen, žalosten θάνατος, grozen, strašen, silen ὀδύναι; subst. τὸ μέλαν črnilo, τὸ μέλαν δρυός črna hrastova skorja.
-
μόρφνος 3 ep. temnobarven, temen, rjav.
-
νυκτ-ωπός 2 (ὤψ) poet. ponočen, temen, ἀληθοσύνη = ἀλήθεια νυκτωπός resničnost nočnih sanj.