Franja

Zadetki iskanja

  • patata f

    1. bot. krompir (Solanum tuberosum)
    patata americana, dolce ameriška batata (Ipomoea batatas)

    2. krompir (gomolj):
    patate lesse, arrosto, fritte kulin. kuhan, pečen, cvrt krompir
    naso a patata pren. pog. krompirjast nos
    patata bollente pren. vroča, žgoča tema
    passare la patata bollente pošiljati koga v žerjavico po kostanj
    sacco di patate pren. neroda, neokusno oblečena oseba
    spirito di patata pren. neokusna šala

    3. pren. pog. žulj na nogi
  • pesto

    A) agg.

    1. stolčen; prebit:
    sentirsi le ossa peste biti ves prebit

    2. modrikast:
    occhi pesti modrikaste oči (od udarcev, utrujenosti)
    buio pesto trda tema

    B) m

    1. kaša; stolčena gmota

    2. kulin.
    pesto di aglio e prezzemolo omaka s česnom in peteršiljem (genoveška specialiteta)
  • pogovor1 [ô] moški spol (-a …)

    1. das Gespräch; na televiziji, na radiu: die Gesprächsrunde; (diskusija) die Diskussion, die Auseinandersetzung; -gespräch (delovni Arbeitsgespräch, informacijski Informationsgespräch, med štirimi očmi Vieraugengespräch, na vrhu Spitzengespräch, pri mizi Tischgespräch, s kandidatom za zaposlitev Einstellungsgespräch, v družini Familiengespräch, s kupcem Verkaufsgespräch, poprejšnji Vorgespräch, zasebni Privatgespräch, zaključni [Abschlußgespräch] Abschlussgespräch)
    … pogovora Gesprächs-
    (drobci Gesprächsfetzen množina, predmet der Gesprächsgegenstand, snov der Gesprächsstoff, tema das Gesprächsthema, trajanje die Gesprächsdauer, udeleženec der Gesprächsteilnehmer, vodenje die Gesprächsführung)
    v obliki pogovora in Gesprächsform
    v pogovoru (mimogrede) gesprächsweise
    podlaga za pogovor die Gesprächsgrundlage
    pripravljenost za pogovor die Gesprächsbereitschaft, Diskussionsbereitschaft
    pripravljen za pogovor gesprächsbereit, diskussionsbereit
    snov za pogovor der Gesprächsstoff
    začeti pogovor s kom mit (jemandem) ins Gespräch kommen
    napeljati pogovor na X X ins Gespräch bringen, die Rede auf X bringen, das Gespräch auf X bringen

    2. (konverzacija) die Unterhaltung

    3.
    resen pogovor za razčiščenje zadev: die Aussprache

    4. (razgovor) die Unterredung

    5. v zaporu:
    prostor za pogovore der Kontaktraum
    čas za pogovor die Sprechzeit
    |
    skakati v pogovor dazwischenreden
    začeti pogovor o zu sprechen kommen auf (o čem drugem auf etwas anderes zu sprechen kommen)
    biti pripravljen na pogovor glede cene, pogojev: mit sich reden lassen
  • pogóvor (-a) m

    1. discorso, conversazione, colloquio; dialogo:
    iskriv, dolgočasen pogovor conversazione brillante, noiosa
    predmet pogovora tema del discorso
    odprt pogovor colloquio franco, aperto
    pogovor je nanesel na il discorso cadde su
    zgubiti nit pogovora (zmesti se) perdere il filo del discorso

    2. (uradna izmenjava mnenj) colloquio:
    pogovori na najvišji ravni colloqui al massimo livello
  • pogóvoren (-rna -o) adj. colloquiale, discorsivo, familiare:
    pogovorna tema tema del discorso
    pogovorni jezik linguaggio colloquiale
    pogovorni ton tono familiare, discorsivo
  • póln (-a -o) adj.

    1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
    nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
    trg poln ljudi una piazza gremita di gente
    poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
    ceste polne blata strade fangose, piene di fango
    polna puška fucile carico
    poln okus gusto pieno, corposo
    polni delovni čas orario a tempo pieno
    polno (zasedeno)
    vozilo vettura completa
    obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
    spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
    poln slovničnih napak sgrammaticato
    besede, polne groženj parole gravide di minaccia
    pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
    poln črvov verminoso, pieno di vermi
    poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
    poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
    poln krvi sanguigno, pieno di sangue
    poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
    poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
    poln pomislekov scettico
    poln skrbi affannoso
    poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
    poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
    polna zasedenost completo
    mat. polni kot angolo giro

    2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
    polna pokojnina pensione piena, integrale

    3. (popoln) pieno, completo; tutto:
    voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
    v polnem številu tutti
    napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
    v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
    v polni meri completamente, del tutto

    4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

    5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
    poln kljun beccata
    poln kozarec bicchiere (pieno)
    polna usta boccata
    polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
    poln predpasnik grembiule, grembialata
    polno naročje bracciata
    pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
    pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
    pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
    pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
    pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
    pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
    pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
    pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
    pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
    pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
    pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
    zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
    pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
    polna črta linea piena, non interrotta
    astr. polna luna luna piena, plenilunio
    avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
    les. polni meter metro cubo
    lit. polni stik rima
    polni penzion pensione completa
    bot. polni cvet fiore polipetalo
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • porfiar (pres: -ío) prepirati se; vsiljiv biti

    porfiar en un empeño trdovratno vztrajati pri naklepu
    quiere hacerlo para porfiarme hoče to napraviti meni navkljub
    porfiar sobre el mismo tema vedno na isto stvar siliti
  • predmet2 [ê] moški spol (predméta …)

    1. der Gegenstand; das Objekt (oboje tudi filozofija)

    2. (tema) raziskave, pogovora: der Gegenstand, das Thema (pogovora Gesprächsgegenstand, Gesprächsthema, razprave/diskusije Diskussionsgegenstand, Diskussionsthema)
    usmerjen na predmet gegenstandsbezogen, sachbezogen
    povezanost s predmetom (obravnave) die Sachbezogenheit

    3. (cilj) ljubezni, občudovanja, kritike: der Gegenstand, das Objekt, das Ziel

    4. pravo, trgovsko ipd.: der Gegenstand, das Objekt (kupa Kaufgegenstand, menjave Tauschobjekt, monopola Monopolgegenstand, najema Mietgegenstand, obdavčitve Steuerobjekt, pogajanj Verhandlungsgegenstand, spora Streitobjekt, Streitgegenstand, zavarovanja Versicherungsgegenstand)
    davek po predmetu obdavčitve die Realsteuer
  • prehitéti prehitévati to overtake; to outgo; to outpass; to pass by

    tema ga je prehitela he was overtaken by darkness
    moja ura prehiteva my watch is fast
    prehitéti, prehitévati avto to pass a car
    prehitéti, prehitévati koga v teku to outrun someone
    prehitéti, prehitévati koga v hoji to walk faster than someone, to outstrip someone
    prehitéti, prehitévati koga to get ahead of someone, (pustiti za seboj) to outdistance someone, (figurativno) to steal a march on someone
  • premlét remoulu; banal, trivial, usé, rebattu

    premleta snov sujet moški spol rebattu
    premleta tema sujet moški spol usé
  • prepovédan (-a -o) adj. vietato, proibito; ekst. tabù:
    prepovedano parkiranje divieto di parcheggio
    šport. prepovedani udarec colpo proibito
    pren. prepovedani sad frutto proibito
    prepovedana tema tabù
    prepovedano govorjenje parole, discorsi proibiti
    lingv. prepovedana beseda parola errata
    film, prepovedan mladoletnikom (mlajšim od 14 let) film vietato ai minori di 14 anni
    prepovedano kaditi vietato fumare
    nezaposlenim prepovedan vstop vietato l'accesso ai non addetti ai lavori
  • prilépiti (-im) | prilépljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. incollare, attaccare, applicare, appiccicare, affibbiare:
    prilepiti znamko incollare, applicare, mettere un francobollo
    prilepiti obliž applicare un cerotto
    ekst. prilepiti vzdevek affibbiare un nomignolo, un epiteto

    2. pren. aggiungere, accozzare:
    na osnovno zgodbo prilepiti vrsto filozofskih razmišljanj accozzare una serie di considerazioni filosofiche al tema di fondo

    3. pren. inchiodare:
    krik ga je prilepil na mesto il grido lo inchiodò al posto dove stava

    B) prilépiti se (-im se) | prilépljati se (-am se) perf., imperf. refl. incollarsi, appiccicarsi, attaccarsi; ekst. aggiungersi:
    prilepiti se na koga, komu za pete incollarsi a qcn., alle calcagna di qcn.
  • profondo

    A) agg. globok (tudi ekst., pren.):
    voragine profonda globoko brezno
    radici profonde globoke korenine
    colore profondo temna barva
    buio profondo trda tema
    notte profonda temna noč
    sonno profondo trdno spanje
    profondo conoscitore di una materia temeljit poznavalec nekega področja
    nutrire un amore, un odio profondo verso qcn. koga iz dna duše ljubiti, sovražiti

    B) m

    1. globina, dno (tudi pren.):
    nel profondo dell'animo v globini duše

    2. psihol. podzavest
  • pròst (prôsta -o)

    A) adj.

    1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
    prosti čas tempo libero
    prost sedež posto libero
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

    2. esente, immune:
    davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
    prosto plačila esente dal pagamento

    3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

    4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

    5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prosti prevod traduzione libera
    pren. imeti proste roke avere le mani libere
    pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
    prosta carinska cona zona franca, punto franco
    prosta luka porto franco
    prosta plovba navigazione libera
    prosta prodaja vendita libera
    anat. prosta rebra costole fluttuanti
    šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
    šport. prosta vaja esercizio libero
    šport. prosti progam programma libero
    proste cene prezzi liberi
    fiz. prosti elektron elettrone libero
    kem. prosti kisik ossigeno libero
    šah. prosti kmet pedone libero
    šport. prosti met tiro libero
    fiz. prosti pad caduta libera
    šol. prosti spis tema libero
    lingv. prosti stavek proposizione semplice
    šport. prosti strel tiro libero
    avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

    B) prôsto (-ega) n
    predstava na prostem spettacolo all'aperto
    dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
    imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare
  • razgóvoren (-rna -o) adj. della conversazione, del discorso:
    razgovorna tema il tema della conversazione
  • raztápljati (-am) | raztopíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. sciogliere

    2. pren. dissolvere, dissipare:
    tema raztaplja obrise predmetov le tenebre dissolvono i contorni degli oggetti

    B) raztápljati se (-am se) | raztopíti se (-ím se) imperf., perf. refl. sciogliersi; dissolversi; fondersi:
    pren. raztapljati se v solzah sciogliersi in lacrime
  • rédčiti raréfier ; (gozd) éclaircir ; (tekočino) diluer, délayer

    redčiti se se raréfier, se clairsemer, s'amincir
    tema se je redčila il commençait à faire jour
  • réka (-e) f

    1. fiume, corso, torrente:
    reka narašča, poplavlja il fiume ingrossa, allaga
    gorska reka fiume montano
    plovna reka fiume navigabile
    kraška reka fiume carsico

    2. pren. fiume; fiumana:
    reka avtomobilov un fiume di automobili
    porabiti za kaj reke črnila versare su un tema fiumi d'inchiostro
    reka lave colata di lava, fiume di lava
  • ressasser [rəsase] verbe transitif prerešetati; presejati; figuré, familier premlevati, prežvečiti

    (une affaire zadevo)
    thème masculin ressassé premlevana tema
    ressasser les mêmes plaisanteries (neprestano) ponavljati iste šale
    ressasser des souvenirs v mislih premlevati spomine
  • ritrito agg. pren. neštetokrat ponovljen; obrabljen, oguljen:
    argomento trito e ritrito obrabljena tema