Franja

Zadetki iskanja

  • vsák -a, -o every; (posamezen) each

    vsák, -a, -o dan every day, daily
    vsák, -a, -o tretji dan every three days
    vsák, -a, -o teden every week, weekly
    vsák, -a, -o od dveh (obeh) either
    vsák, -a, -o posamezen each and every one
    vsák, -a, -o čas any time
    vsák, -a, -o učenec every pupil
    vsák, -a, -o učenec tega razreda each pupil of this class
    na vsák, -a, -o način at any rate
    vsakih 20 korakov every twenty paces
    ob vsák, -a, -oem vremenu in all weathers
    vsák, -a, -o posebej, vsák, -a, -o ločeno separately
    vsák, -a, -oemu svoje! to every man his due!, to each his own!
    vsák, -a, -o po svoje each (one) in his own way
    imava vsák, -a, -o svoje mnenje we have each our own opinion
    vsák, -a, -o je dobil 5 SIT they got 5 tolars each
    poznam vsák, -a, -oega učenca tega razreda I know every pupil in this class
    vsák, -a, -o učenec mora to vedeti, znati every pupil must know this
    lahko prideš ob vsák, -a, -oem času you can come at any time
  • vzdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
    led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
    most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate

    2. sopportare, reggere:
    ne vzdržati napora non reggere alla fatica

    3. resistere:
    ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana

    4. sostenere; tener testa a:
    podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
    polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico

    5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde

    6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
    brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette

    7. resistere, durare:
    stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
    stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
    tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
    vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
    ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
    ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto

    B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi, guardarsi da; evitare:
    vzdržati se kajenja astenersi dal fumare

    2. trattenersi:
    vzdržati se smeha trattenersi dal ridere

    3. tenersi, resistere; sopravvivere:
    s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
    brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà
  • white1 [wáit] pridevnik
    bel; belopolt; belokožen; bled; svetel; bel ali siv (lasje)
    poetično blond, plav; brezbarven, prozoren
    figurativno čist, nedolžen, neomadeževan, preprost
    politika bel, rojalističen, reakcionaren
    tehnično pocinan; srebrn, beložareč, razbeljen
    ekonomija dovoljen, dopuščen; (redko) srečen
    tisk prazen, nepotiskan
    pogovorno poštèn

    as white as a sheet bled kot zid (stena, smrt)
    white with fear bled od strahu
    white ant bela mravlja, termit
    white book politika bela knjiga
    white brass tehnično bela med, novo srebro
    white bear beli, polarni medved
    white coal tehnično beli premog, vodna moč
    white coffee bela, mlečna kava
    white damp jamski plin
    white father ameriško beli oče (indijanski vzdevek za predsednika ZDA)
    white feather belo pero (znak strahopetnosti), figurativno strahopetec
    white metal bela kovina
    white night noč brez spanja
    white sale ekonomija razprodaja platnenega blaga, beli teden
    white paper politika bela knjiga (poročilo angleške vlade)
    white supremacy prevlada, nadvlada belcev
    to bleed white pustiti (tele) izkrvaveti; figurativno izsesati, kri puščati (komu)
  • within2 [wiðín] predlog
    (krajevno) v, znotraj; znotraj meje, v obsegu, ne nad; v dosegu, ne predaleč, ne dljè od

    within the Church v naročju Cerkve
    within the house v hiši, doma
    within the law ne nezakonito
    he is within the reach on ni daleč, do njega je lahko priti
    he is within call je v bližini (da ga lahko pokličemo)
    within sight v vidu, viden
    it is not within my power ni v moji moči
    within my memory kolikor pomnim
    within a bit, within a little skoraj
    within an ace skoraj, malodane
    to be within an ace of s.th. za las čemu uiti
    within the walls med štirimi stenami
    within doors doma
    within my activities v okviru mojih dejavnosti
    within the meaning of the Act znotraj zakona, po zakonu, predvideno po zakonu
    to agree within 20 dinars sporazumeti se z razliko (razen za) 20 dinarjev
    to live within one's income živeti ustrezno svojim dohodkom, ne iznad svojih sredstev
    wheels within wheels komplicirana mašinerija
    within a stone's throw za lučaj, nedaleč, blizu
    he was within a hair's breadth of losing his life za las je manjkalo, da ni prišel ob življenje; (časovno) znotraj, v, v manj kot
    he is within a month as old as I on ni več kot en mesec starejši ali mlajši kot jaz
    within a week of his arrival teden pred ali po njegovem prihodu
    you will have it within two months v roku dveh mescev boste to imeli (dobili)
    within an hour v manj kot eni uri
  • wöchentlich tedenski; wöchentlich einmal (enkrat) na teden
  • yesterday [jéstədi]

    1. prislov
    včeraj

    he arrived yesterday dospel je včeraj
    I was not born yesterday figurativno nisem včeraj prišel na svet

    2. pridevnik
    včerajšnji, pretekli

    yesterday morning včeraj zjutraj
    yesterday evening sinoči
    yesterday night preteklo noč
    yesterday week včeraj teden

    3. samostalnik
    včerajšnji dan

    yesterdays množina pretekli dnevi, časi
    yesterday's paper včerajšnji časopis
    the day before yesterday predvčerajšnjim
    of yesterday od včeraj
    the whole of yesterday ves včerajšnji dan
  • zádnji dernier, ultime, extrême, suprême; arrière, postérieur

    v zadjem času ces derniers temps
    v zadjih letih ces dernières années
    zadjo nedeljo dimanche dernier
    zadji (pretekli) teden la semaine dernière (ali passée)
    zadnji dan meseca le dernier jour du mois
    zadnji del la partie arrière (ali postérieure)
    zadje noge les pieds moški spol množine de derrière
    zadje novice dernières nouvelles, nouvelles de dernière heure
    zadja ura dernière heure, heure suprême
    zadja volja dernières volontés, testament moški spol
    imeti zadjo besedo avoir le dernier mot
    zadje časti (pri pogrebu) honneurs suprêmes (ali funébres)
    zadnji v zadnjih zdihljajih biti être à l'agonie (ali à toute extrémité)
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier
  • zádnji último

    v zadnjem času últimamente
    v zadnjem hipu en el último momento
    v zadnjih letih (en) estos últimos años
    zadnje novice (vesti) noticias f pl de últiata hora
    zadnja ura la hora suprema
    zadnji (pretekli) teden la semana pasada
    zadnja volja última voluntad f
    do zadnje kaplje krvi hasta la última gota de sangre
    do zadnjega moža hasta el último hombre
    biti v zadnjih vzdihljajih estar en la agonía
    imeti zadnjo besedo decir la última palabra
    izkazati komu zadnjo čast rendir el último tributo a alg
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar
  • zàdušnī -ā -ō zadušni: zadušni četvrtak etn. debeli četrtek; -a nedjelja teden vernih duš; -a baba slabš. pretirano dober človek
  • zametèn (s snegom) snowed up (ali in); covered with snow

    cesta je bila teden dni zametèna s snegom the road had been snowed up for a week
  • žgáti (žgèm)

    A) imperf.

    1. bruciare:
    žgati drva bruciare la legna
    žgati kadilo bruciare l'incenso

    2. metal. cuocere; gosp. tostare:
    žgati apnenec, rudo cuocere il calcare, il minerale
    žgati oglje fare la carbonella
    žgati kavo tostare il caffè

    3. ustionare

    4. (povzročati bolečino) bruciare:
    žeja jih žge la sete li brucia
    krivica, ljubosumje žge l'ingiustizia, la gelosia bruciano

    5. (zelo pripekati) bruciare, scottare:
    sonce že ves teden žge il sole scotta da una settimana

    6. pog.
    žgati po sovražniku sparare al nemico

    B) žgáti se (žgèm se) imperf. refl.

    1. intr. bruciare

    2. pren. rosolarsi, crogiolarsi (al sole)
  • življenj|e1 [ê] srednji spol (-a …)

    1. das Leben (organsko organisches, pozemsko irdisches, nastajajoče das werdende/keimende, golo das nackte Leben)

    2.
    živalstvo, zoologija kopensko življenje/življenje na kopnem das Landleben
    vodno življenje/življenje v vodi Wasserleben
    zajedavsko življenje Schmarotzerleben, das Schmarotzen

    3. (preživljanje življenja) das Leben, das Dasein, die Existenz (brezdelno/trotovsko Drohnendasein, cigansko Zigeunerleben, človeško Menschenleben, čustveno Gemütsleben, Gefühlsleben, dosedanje, prejšnje Vorleben, društveno Verbandsleben, družinsko Familienleben, duhovno Geistesleben, dvorsko Hofleben, glasbeno Musikleben, intimno Intimleben, klavrno Jammerleben, klubsko Klubleben, koncertno Konzertleben, kopensko Landleben, kulturno Kulturleben, lastno Eigenleben, ljubezensko Liebesleben, ločeno Getrenntleben, Marijino Marienleben, mizerno Elenddasein, nagonsko Triebleben, nočno Nachtleben, nomadsko Nomadenleben, Nomadendasein, Wanderleben, notranje, duševno Innenleben, parazitsko Parasitendasein, pasje Hundeleben, podeželsko Landleben, poklicno Erwerbsleben, poslovno Geschäftsleben, postopaško Gammelleben, pregrešno, razuzdano Lasterleben, Lotterleben, samostansko Klosterleben, samotarsko Eremitendasein, Einsiedlerleben, samsko Junggesellenleben, skupno Beisammenleben, spolno Geschlechtsleben, Sexualleben, šolsko Schulleben, študentsko Studentenleben, taboriščno Lagerleben, udobno Wohlleben, umetniško Künstlerexistenz, Künstlerleben, zasebno Privatleben, zemeljsko Erdenleben, gospodinje Hausfrauendasein, ljudstva Volksleben, skupnosti Gemeinschaftsleben, tjavdan In-den-Tag-hinein-Leben, v spominu Nachleben, v taboru Lagerleben)

    4. (način življenja) die Lebensführung, die Lebensart, der Lebenswandel
    nesolidno življenje ein lockeres Leben
    sladko življenje das süße Leben/ein süßes Leben
    spotikljivo/nemoralno življenje anstößige Lebensart
    vsakdanje življenje tägliches Leben, das Alltagsleben

    5.
    življenje v dvoje die Zweisamkeit

    6.
    religija posmrtno življenje das Leben nach dem Tode, das zukünftige Leben, das Fortleben nach dem Tode
    večno življenje das ewige Leben

    7.
    vse življenje sein ganzes Leben, sein Leben lang, ein Menschenleben lang, zeitlebens, lebenslang

    8.
    figurativno če ti je življenje drago wenn dir das Leben lieb ist
    (njegovo) življenje visi na nitki (sein) Leben hängt an einem seidenen Faden

    9. … življenja Lebens- (dan der Lebenstag, drevo der Lebensbaum, iskrica der Lebensfunke, knjiga das Lebensbuch, kvaliteta die Lebensqualität, leto das Lebensjahr, medalja za rešitev die Lebensrettungsmedaille, mesec der Lebensmonat, način die Lebensweise, die Lebenshaltung, die Lebensart, die Lebensführung, nastanek die Lebensentwicklung, naveličanost die Lebensmüdigkeit, nit der Lebensfaden, odnos do die Lebenseinstellung, podaljšanje/podaljševanje die Lebensverlängerung, področje der Lebensbereich, potek der Lebenslauf, der Lebensgang, poznavalec der Lebenskenner, smisel der Lebenssinn, sredina die Lebensmitte, teden življenja die Lebenswoche, trajanje die Lebenszeit, umetnost die Lebenskunst, ura die Lebensstunde, večer der Lebensabend, zaščita der Lebensschutz)
    jesen življenja der Herbst des Lebens
    luč življenja das Lebenslicht
    oblika življenja biologija die Daseinsform
    pomlad življenja der Frühling/Mai des Lebens, der Lebensfrühling
    pričakovana dolgost življenja die Lebenserwartung
    sladkosti življenja Süßigkeiten des Lebens
    v zenitu življenja im Mittag seines Lebens
    vzponi in padci življenja die Höhen und Tiefen des Lebens
    stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben

    10. … življenja/do življenja ipd. lebens-, daseins- (naveličan lebensmüde, daseinsmüde, lebensüberdrüssig, ki rešuje življenja lebensrettend, ki se veseli življenja lebensfroh, s pozitivnim odnosom do življenja lebensbejahend, ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich, ki uničuje življenje lebenszerstörend, vreden življenja lebenswert)

    11.
    živalstvo, zoologija prilagojen življenju v … in … heimisch
    (v vodi im Wasser heimisch)

    12.
    drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
    imeti lepo življenje ein schönes Leben haben/leben
    imeti še vse življenje pred seboj sein Leben vor sich haben
    izgubiti življenje ums Leben kommen, zu Tode kommen, umkommen, (pasti) sein Leben lassen
    vzeti si življenje (narediti samomor) sich das Leben nehmen
    preživljati svoje življenje seine Tage verbringen, sein Leben verbringen
    tvegati življenje sein Leben wagen
    uživati življenje kein Freund/Kind von Traurigkeit sein
    zastaviti življenje sein Leben einsetzen
    živeti življenje ein Leben leben
    živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
    živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
    žrtvovati življenje sein Leben opfern, sein Leben lassen

    brez življenja leblos, planet: unbelebt

    do življenja aufs Leben
    pozitiven odnos do življenja die Lebensbejahung
    pravica do življenja das Lebensrecht, das Recht aufs Leben
    veselje do življenja die Lebensfreude, Daseinsfreude
    volja do življenja der Lebenswille

    med življenjem in smrtjo zwischen Leben und Tod
    viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben

    na življenje in smrt auf Leben und Tod
    boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
    na življenje in telo napad: (Angriff) pravo auf Leib und Leben
    nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben

    po življenju nach dem Leben
    sla po življenju der Lebenshunger, die Lebensgier
    streči po življenju komu (jemandem) nach dem Leben trachten

    pred življenjem vor dem Leben
    strah pred življenjem die Lebensangst

    pri življenju am Leben
    pustiti pri življenju am Leben lassen

    skozi življenje durch das Leben, durchs Leben
    prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen

    v življenje ins Leben
    priklicati v življenje (ustanoviti) ins Leben rufen
    v življenju im Leben
    izkušen v življenju lebenserfahren, weltkundig
    spreten v življenju weltgewandt
    v življenju že tako nanese wie das Leben so spielt
    z življenjem mit dem Leben
    igra z življenjem ein Spiel mit dem Leben
    plačati z življenjem mit dem Leben bezahlen, mit dem Tode bezahlen

    za življenje fürs Leben
    za vse življenje fürs ganze Leben, auf Lebenszeit
    nesposoben/nezmožen za življenje lebensunfähig, lebensuntüchtig
    nesposobnost/nezmožnost za življenje die Lebensunfähigkeit, Lebensuntüchtigkeit
    nevarnost za življenje die Lebensgefahr
    odločilen za življenje lebensbestimmend
    odškodnina za ločeno življenje die Trennungsentschädigung
    pomoč za življenje die Lebenshilfe
    potrebovati za življenje zum Lebensunterhalt brauchen
    prositi za življenje um sein Leben bitten
    sposoben za življenje lebensfähig, lebenstüchtig
    sposobnost za življenje die Lebensfähigkeit, Lebenstüchtigkeit
    za vse življenje fürs ganze Leben
    zveza za vse življenje der Lebensbund
    ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich

    za življenja zu/bei Lebzeiten
    za njegovega življenja zu seinen Lebzeiten

    zoper življenje in telo pravo gegen Leib und Leben
  • σάββατον, τό [dat. pl. σάββασιν] sobota, teden, τῆς μιᾶς σαββάτων prvi dan v tednu NT.
  • горка f grič, holm; polica, omarica za posodo; naprava za ranžiranje vagonov; strm vzlet letala; stroj za sortiranje žita;
    красная г. (zast.) beli teden
  • масленый z maslom namazan, na maslu; oljnat;
    м. голос priliznjen; sladek glas;
    масленая неделя pustni teden
  • страстной
    страстная неделя (cerk.) veliki teden
  • через čez, prek; skozi;
    перескочить через ограду skočiti čez ograjo;
    смотреть через окно gledati skozi okno;
    я узнал через знакомых izvedel sem od, preko znancev;
    приеду в понедельник через неделю pridem v ponedeljek teden;
    через него мы попали в беду zaradi njega smo prišli v nesrečo;
    через день dan kasneje
Število zadetkov: 257