Franja

βαρύ-μοχθος 2 poet. težaven, mučen.

βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz g^wr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz g^wrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.

δύσ-εργος 2 1. težaven. 2. nedelaven, len.

δυσ-κατέργαστος 2 (κατ-εργάζομαι) ki se težko doseže, težaven.

δύσ-κολος 2 1. zlovoljen, nezadovoljen, čemeren. 2. neprijeten, mučen, težaven, δυσκόλως διάκειμαι, ἔχω zlovoljen (nejevoljen, nezadovoljen) sem.

δυσ-πετής 2 (πίπτω), adv. -ῶς, ion. -έως ki težko pada, težak, težaven; μαθεῖν οὐ δυσπετής ni težko ga spoznati.

δυσ-πονής 2 ep. δύσ-πονος 2 poet. trudapoln, težaven, naporen.

δύσ-πορος 2 nehoden, neprehoden, brezpoten, težaven.

δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.

ἐπιβρῑθής 2 poet. težeč, težaven, nadležen.

ἐπί-πονος 2 1. trudapoln, težaven, nadležen, žalosten ἁμέρα, λατρεία, μόρος; οἰωνός ki pomenja ali napoveduje stiske, težave. 2. ki prenaša težave, ki naporno dela ἀνήρ. – adv. ἐπιπόνως s trudom, težko, εὑρίσκω, siromašno ζῆν.

ἐργώδης 2 (ἔργον in εἶδος) naporen, težaven, težek, nadležen.

καματηρός 2 ion. 1. utrujen, izpehan, slaboten, bolan. 2. utrudljiv, mučen, težaven.

λῡπηρός 3, ep. ion. tudi λυπρός 3 (λυπέω) 1. act. a) žaleč, boleč, nadležen, težaven, neprijeten, mrzek, skeleč; b) siromašen, reven, nerodoviten, τὰ λυπηρά težave, težkoče, nadloge. 2. pass. žalosten, užaljen, pobit, nesrečen.

μογερός 3 (μόγος) težaven, mučen, beden, nesrečen, reven.

μοχθηρός 3 (μοχθέω) 1. trudapoln, težaven, nadležen, beden, nesrečen. 2. slab, nesposoben, malopriden.

παγ-χάλεπος 2 zelo težak, težaven; adv. παγχαλέπως ἔχω πρός τινα sem zelo jezen na koga.

παμ-μέγας 3 παμ-μεγέθης 2 (μέγεθος) zelo velik, velikanski, zelo težaven (težek), zelo važen.

περίστασις, εως, ἡ (περι-ίστημι) prilika, okoliščine, razmere, težaven položaj, nevarnost, ki preti od vseh strani.

ποικίλος 3 [Et. kor. peik', vrezati, vdelati; slov. pisati, pisan, pester, postrv; sor. pingo (iz kor. peig), pinxi, pictor] 1. a) pisan, pester, izpreminjast, raznobojen, progast, marogast παρδαλέη, νεβρίδες; b) umetno izdelan, pisano ali umetno tkan (vezen), okrašen s cvetkami (vezeninami). 2. a) umetno zavozlan δεσμός, zapleten, zamotan, težaven νόμος; b) zvijačen, zvit, prebrisan, premeten; c) različen, mnogovrsten ἀγαθόν. – ἡ Ποικίλη (στοά) pisana, s slikami okrašena lopa. – adv. ποικίλως. 3. a) pisano, ποικίλως πως ἔχει ταῦτα stvar je precej pisana (pestra), to je pač različno; b) lokavo, zvito.