Franja

tōpo m

1. zool. miš:
topo d'acqua (nutria) nutrija, bobrovka (Myocastor coypus)
topo campagnolo mala gozdna miš (Apodemus silvaticus)
topo delle case domača miš (Mus musculus)
topo delle chiaviche (surmolotto) siva podgana (Rattus norvegicus)
topo muschiato (ondatra) pižmovka (Ondatra zibethica)
topo delle nocciole (moscardino) podlesek (Muscardinus avellanarius)
topo d'albergo, d'auto, di treno pren. hotelski, avtomobilski tat, tat po vlakih
topo di biblioteca pren. knjižni molj
bagnato come un topo moker kot miš
denti di topo mišji zobje, zobki
muso, visetto di topo droben, ljubek obraz

2. obrt (grisatoio) rezilo za steklo
PREGOVORI: quando il gatto manca i topi ballano preg. ko mačke ni doma, miši plešejo

trdovráten (-tna -o) adj.

1. accanito, ostinato, cocciuto, caparbio, testardo:
trdovraten kadilec, tat fumatore, ladro accanito, incallito

2. pren. tenace; persistente; ekst. difficilmente curabile:
trdovratno čustvo un sentimento tenace
trdovraten dež pioggia persistente
trdovratna bolezen malattia difficilmente curabile
trdovraten madež macchia difficile

umsetzen prestaviti, premestiti, premeščati; Agronomie und Gartenbau Pflanzen: presaditi, presajati, Kompost: premetati; (ändern) spremeniti, pretvoriti (sich se); (Umsatz haben) imeti promet; in die Tat/Praxis umsetzen uresničiti; umgesetzt werden Chemie reagirati, zreagirati

uña ženski spol noht; krempelj; parkelj, kopito; (škorpijonova) bodica; zareza

uña de caballo (rast) lapuh
de uña divji, besen
ni el canto de la uña niti mrvice ne
descrubrir(enseñar, sacar, mostrar)la uña (fig) izdati se, pokazati svoje slabosti
sacar con la(s) uña(s) izpraskati
ser uña y carne biti neločljiv, biti v velikem medsebojnem prijateljstvu
tener a/c en la uña (fig) imeti nekaj v mezincu
uñas pl (fig) dolgi prsti
largo de uñas dolgoprsten, tatinski
comerse las uñas nohte si gristi (od jeze)
estar de uñas (con) (fig) biti s kom v sovraštvu
mirarse las uñas (fig) brez dela biti; kartati
ponerse de uñas trdovratno se upirati
quedarse soplando las uñas (fig) izgubiti, premagan biti
tener las uñas afiladas (fig) biti spreten tat
caer entre (ali: en)las uñas de uno (fig) komu v roke (kremplje) pasti
verse en las uñas del lobo (fig) biti v veliki nevarnosti

verrucht razvpit; Tat: nizkoten, zavržen

vlomiti glagol
(na silo vstopiti) ▸ betör, feltörPred njim je stal 15-letni fant, ki je vlomil v skladišče. ▸ Egy 15 éves fiú állt előtte, aki betört a raktárba.
Medtem ko je Urban stražil, je Primož z izvijačem vlomil v avto. ▸ Miközben Urban örködött, Primož egy feszítővassal feltörte az autót.

vlomíti to burgle; to break in (into)

vlomíti vrata to force (ali to batter in) a door
vlomíti v hišo to break into a house, to commit a burglary
vlomili so v našo hišo our house has been burgled, we've had a burglary (ali a break-in) at our house
tat je vlomil v sosedovo garažo a thief broke into the neighbour's garage
vlomili so v trgovino the shop was broken into
vlomíti v kredenco to break open a cupboard
vlomíti vrata to force open the door, to break the door in

vollzogen Tat: izvršen, storjen

vráčanje returning, return; restitution; restoration, restoring; giving back

vráčanje na recurrence to
vráčanje milo za drago giving tit for tat, retaliation

vráčati to return; to give back; to make restitution; to restore, to replace

enako z enakim, milo za drago to give tit for tat, to repay in kind, to retaliate
vráčati se to return, to come back, to retrace one's steps; to recur
vráčati se k starim grehom to be a backslider
prokletstvo se vrača na začetnika, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade a curse recoils on its author, curses come home to roost

vrníti to return; to give back; to render (back); (uslugo) to reciprocate

vrníti dobljeni udarec to return a blow
vrníti dobro za zlo to return (ali to render) good for evil; (izdatek, strošek) to reimburse, to refund
vrníti milo za drago to give tit for tat
stroški mu bodo vrnjeni he will be reimbursed for his expenses
vrníti se to return, to come back, (peš) to walk back, to go back; to recur
vrníti se na delo to go back to work
vrníti se jež (na konju) to ride back
ladja se je vrnila the ship sailed back
vrníti se po isti poti to retrace one's steps
vrníti se v normalno stanje to return to normal (ali normality, normalcy)

zōnārius 3 (zōna) pasov, pasen, pasoven: sector Pl. pasorezec = zmikavt, tat; subst. zōnārius -iī, m izdelovalec pasov, opasničar, izdelovalec mošnjičkov, mošnjičar (sl. usnjar): Luc. ap. Non., Ci.; pisano sōnārius: Nov. fr.

žêpen de bolsillo

žepna ura (robec, slovar, izdaja, format, koledar) reloj m (pañuelo m, diccionario m, edición f, tamaño m, agenda f) de bolsillo
žepni nož cortaplumas m, navaja f
žepna svetilka linterna f (eléctrica) de bolsillo
žepni dežnik paraguas m plegable (ali de bolsillo)
žepen tat (tatvina) ratero m (ratería f)
žepno zrcalo espejo m de bolsillo

živína cattle, livestock; figurativno brute

klavna živína fat stock, beef cattle
plemenska živína breeding cattle
rogata živína horned cattle
tovorna živína beast of burden, pack animal
vprežna živína draught animals
reja živíne stockbreeding, cattle breeding, cattle rearing, cattle raising
rejec živíne stockbreeder, stock farmer, cattleman, stockman
gonjač živíne drover, cattleman
tat živíne cattle thief, rustler
hrana, krma za živíno feed, fodder, cattle food
hlev za živíno cowshed, cattle shed, VB (redko) byre
trgovec z živíno cattle dealer, stockdealer
staja za živíno cattle pen
delati kot črna živína to work like a Trojan, to work one's fingers to the bone
on je »visoka živín« (figurativno) žargon he is a big shot (ali big noise, big wheel, big gun, big chief, big cheese, bigwig); he is somebody (ali a personage, a personality, a VIP); (v vojski) he is a brass hat

živínski (of) cattle; figurativno bestial, brutish, beastly

živínska farma ZDA cattle ranch
živínski hlev cowshed, cattle shed
živínski kamion cattle lorry
živínska krma cattle food
živínska kuga cattle plague
živínski mešetar cattle broker
živínski pastir cowhand, cowherd, cowboy, ZDA pogovorno cowpuncher
živínska razstava cattle show
živínska sol cattle salt
živínski vagon cattletruck, cattle wagon, cattle van, ZDA stockcar
živínski sejem cattle market
živínski tat cattle thief, rustler

živínski (-a -o) adj.

1. del bestiame, delle bestie; per bestiame:
živinski sejem fiera del bestiame
živinski vagon carro bestiame
živinska sol sale pastorizio

2. pren. bestiale, brutale:
živinsko nasilje violenza bestiale

3. pren. sovrumano; certosino:
živinsko trpljenje sofferenza sovrumana
živinska potrpežljivost pazienza certosina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. živinski spolovinar soccidario
živinsko spolovinarstvo soccida
jur. živinski tat abigeo

βαλαντιοτομέω odrezujem denarne mošnje, sem zmikavec (zvit tat).

κλέπτης, ου, ὁ (κλέπτω) 1. tat, goljuf, slepar. 2. adi. zvit, goljufiv, κλέπτης αὐτοῦ ψηφοποιὸς ηὑρέθης spoznal je, da si ga zvijačno za glasove prevaral; sup. κλεπτίστατος 3 najbolj samopašen.

κλέπτω [Et. lat. clepo, ere, skrivaj vzeti; strslov. po-klop, pokrivalo. – Obl. fut. κλέψω, -ομαι, aor. ἔκλεψα, pf. κέκλοφα, pass. pf. κέκλεμμαι, aor. ἐκλάπην, ion. poet. ἐκλέφθην, adi. verb. κλεπτέον, ion. impf. iter. κλέπτεσκε]. I. act. in pass. 1. a) kradem, skrivaj si prilaščam, zmikam; b) prikrijem, poneverim χρήματα, δημόσια; c) skrivaj zasedem (mesto ali prelaz); d) skrivaj odnašam, skrivaj obdržim kaj Ksen. An. IV, 1, 14; e) dobim kaj po zvijači, prisleparim si νίκην, skrivaj izvršim σφαγάς, raznašam lažnive govorice μύθους. 2. a) (pre)varam, goljufam, (pre)slepim; pass. θεοῖσι κλέπτομαι bogovi me varajo, εἰ μὴ χρόνῳ κεκλέμμεθα če nismo vsled starosti v zmoti, če nas starost ne vara; b) νόῳ varam, prikrivam, potajujem se. II. med. 1. skrivaj, neopažen kaj delam, προβαίνω τὰ πρόσω κλεπτόμενος kradem se naprej, grem naprej kakor tat. 2. kradem od svojega.

κλοπεύς, έως, ὁ (κλέπτω) poet. tat, skriven zločinec.