Franja

már

kaj ti je to mar? ¿qué te importa a ti eso?
tega mi ni mar eso no me importa nada
ni mi mar njegovih groženj poco me curo de sus amenazas
biti (komu) mar za cuidar(se) de, (pre)ocuparse de

mársikaj much, many a thing; many things pl

imam ti mársikaj povedati I've such a lot to tell you

marveč vielmehr (ne morem ti pritrditi, menim marveč … ich kann dir darin nicht zustimmen, vielmehr bin ich der Meinung/ich bin vielmehr der Meinung …)
| ➞ → temveč

matriarhat samostalnik
1. (družbena ureditev) ▸ matriarchátus
Vse življenje je preživel v Tiani, vasici s 582 prebivalci in tradicijo matriarhata. ▸ Egész életét Tianában, egy 582 lelket számláló, matriarchális hagyományokkal rendelkező faluban töltötte.
Še bolj zanimivo pa je bilo spoznanje, da sem zašel v vas, kjer vlada matriarhat. ▸ Még érdekesebb volt a felismerés, hogy egy olyan faluba tévedtem, ahol matriarchátus uralkodik.

2. (pri živalih) ▸ matriarchátus
Čeprav so samci večji in močnejši, se ti kiti odločajo za matriarhat. ▸ Bár a hímek nagyobbak és erősebbek, ezek a bálnák a matriarchátust követik.

3. (vodilna vloga žensk) ▸ matriarchátus
Res je, na Slovenskem imamo filmski matriarhat. ▸ Való igaz, Szlovéniában a filmek tekintetében matriarchátus van.

medtém in the meantime; meanwhile; in the interval; ZDA betweentimes

medtém se je zgodilo mnogo stvari many things have happened in between, much water has flown under the bridge
kje boš ti medtém where will you be meanwhile
medtém ko while, whilst
medtém ko delam while I work
njegov brat je bogat, medtém ko je on reven his brother is rich while he is poor

medtem ko¹ [é] časovno: während (medtem ko jem, lahko ti … während ich esse, kannst du …), während des/der (medtem ko je jedel, mu je padel … während des Essens fiel ihm …), indem (medtem ko je govoril, so se odprla vrata indem er sprach, öffnete sich die Tür)

meni [ê] ➞ → jaz; mir (daj meni gib es mir)
danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
gorje meni! o weh!
kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir
meni nič, tebi nič mir nichts, dir nichts
po meni je es ist um mich geschehen

mêni to me

kakor ti mêni, tako jaz tebi play ball with me and I'll play ball with you, arhaično claw me, and I'll claw thee
mêni je žal I am sorry
mêni ga je žal I pity him, I am sorry for him
mêni je drago I am glad (ali pleased)
mêni na ljubo to please me, on (ali ZDA in) my behalf
mêni se zdi it seems (ali appears) to me
mêni je do tega, da (ga vidim) I am anxious to (see him), I insist on (seeing him)
danes mêni, jutri tebi today is ours, tomorrow is yours

mesojed pridevnik
1. (o živalih in rastlinah) ▸ húsevőZa mesojede rastline, pravi, je usodno vsakršno gnojenje. ▸ Szerinte a húsevő növények számára bármilyen tápoldatozás végzetes.
Človek in mesojede živali nimajo encimov za razgradnjo celuloze, zato celuloza zanje ni vir energije. ▸ Az ember és a húsevő állatok nem rendelkeznek a cellulóz lebontásához szükséges enzimekkel, így a cellulóz nem jelent számukra energiaforrást.
Največji mesojedi sesalci v gozdu so zveri. ▸ A legnagyobb erdei húsevő állatok a ragadozók.
Virus stekline najdemo pri različnih mesojedih živalih. ▸ A veszettség vírusa számos húsevő állatban megtalálható.
Mačka je mesojeda žival z zelo značilnimi prehranjevalnimi navadami. ▸ A macska húsevő, igen jellegzetes táplálkozási szokásokkal.

2. (ki rad uživa meso) ▸ húsevő
Med obiskovalci je bilo veliko mesojedih, zato bi se ti lahko počutili nelagodno. ▸ A látogatók között sok volt a húsevő, ezért ők kellemetlenül érezhették magukat.
Ni ga čudilo, da so mesojedi Angleži zavladali vegetarijanski Indiji. ▸ Nem csodálkozott rajta, hogy a húsevő angolok leigázták a vegetáriánus Indiát.

mêsti (mêdem)

A) imperf. confondere

B) mêsti se (mêdem se) imperf. refl.

1. (mešati se) mescolarsi

2. (blesti) farneticare, vaneggiare:
bruha in mede se ji vomita e farnetica

3. nareč. (biti, zadrževati se) pog. trafficare:
kar naprej se mede v kuhinji è sempre lì a trafficare in cucina
pren. kaj se ti mede? ma che hai, le traveggole?
pren. vse to se mu je medlo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente

méšati to mix; to blend; to stir; to shuffle

méšati barve to blend colours; (kovine) to alloy; (čaj, tobak) to blend
méšati karte to shuffle the cards
méšati si kavo to stir one's coffee
(raso, pasmo méšati, križati) to interbreed, to mongrelize
méšati poper in sol to mix pepper and salt
méšati vino z vodo to mix wine with water
méšati veselje z žalostjo to blend joy with sadness
méšati se to mix, to mingle, finance, pesniško to commingle (z with)
ne mešaj se v moje zadeve! mind your own business!
méšati se v tuje zadeve to interfere with (ali to pry into; to meddle with) other people's business
on se vedno v vse meša (figurativno) he is always poking his nose into other people's business, he likes to have a finger in every pie, he is always shoving his oar in
meša se mu (figurativno) he is rambling, he is raving, he is mad, he is delirious
se ti meša? are you crazy?, are you losing your mind?

méšati (-am)

A) imperf. ➞ zmešati, pomešati

1. mescolare, mischiare:
mešati polento mescolare la polenta

2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
mešati barve mescolare i colori
mešati karte mescolare le carte
mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
mešati beton impastare il calcestruzzo

3. mescolare, confondere:
mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà

4. pren. coinvolgere, intromettere

5. pren. confondere (le idee), disorientare:
taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito

B) méšati se (-am se) imperf. refl.

1. mescolarsi:
v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia

2. farneticare, vaneggiare:
vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?!

meteor samostalnik
1. v astronomiji (nebesni pojav) ▸ meteor, hullócsillagSvetle meteorje bomo videli vsako noč, če bomo opazovali nebo, ki ni oblačno. ▸ Világos hullócsillagokat minden éjjel láthatunk, ha a felhőtlen eget figyeljük.

2. (kamnita gmota) ▸ meteorit, meteorDinozavri so primer množičnega izumrtja, saj so pomrli, ko je na Zemljo padel meteor. ▸ A dinoszauruszok a tömeges kihalás példája, hiszen akkor haltak ki, amikor egy meteorit csapódott a Földbe.

3. (o nenadni pojavitvi ali uspehu) ▸ meteorČe jim uspe preboj v parlament, so ti politični meteorji lahko dobrodošla pomoč pri sestavljanju vlade. ▸ Ha sikerül bejutniuk a parlamentbe, ezek a politikai meteorok szívesen látott segítséget jelenthetnek a kormányalakításban.
Pevka Katy Perry se je na letošnjem glasbenem nebu pojavila kot meteor. ▸ Katy Perry idén meteorként jelent meg a zenei világ égboltján.
Kot meteor je zablestel tistega leta na turnirju v Barceloni, čeprav dotlej zanj niso slišali niti največji poznavalci. ▸ Abban az évben meteorként tűnt fel a barcelonai tornán, pedig addig még a legnagyobb hozzáértők sem hallottak róla.

mísel pensamiento m ; idea f ; reflexión f ; opinión f

asociacija (izmenjava) misli asociación f (cambio m) de ideas
branje misli intuición f del pensamiento
prenos misli transmisión f del pensamiento; telepatía f
svoboda misli libertad f de pensamiento
žalostne misli pensamientos m pl tristes
vodilna misel idea f directriz, idea dominante
osnovna misel idea fundamental
zatopljen v misli abismado en su meditación
niti (še) v mislih ne! ¡ni por pensamiento!, ¡ni pensarlo!
baviti se z mislijo (da ...) proyectar (alipensar en ali proponerse) (inf)
biti enih misli s kom estar de acuerdo con alg, compartir la opinión de alg
imeti isto misel encontrarse en (ali con) los pensamientos
gojiti misel abrigar una idea
prodajati se črnim mislim entregarse a reflexiones tristes
kako ti pride to na misel? ¿cómo se te ocurre eso?
ni mi prišlo na misel no me pasó por el pensamiento
prišlo mu je na misel, da ... se le ocurrió la idea (de inf), concibió la idea (de inf)

mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

misliti si figurarse, imaginarse
pri sebi misliti pensar para sí
misliti na pensar en
mislim, da creo que sí
dati misliti dar que pensar
na to ni misliti en eso no hay que pensar
to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
mislite na to! ¡piénselo usted bien!
kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
to mislim napraviti pienso hacerlo
kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
slabo misliti o kom pensar mal de alg
kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
še misliti ni! ¡ni por pienso!

mišljênje pensamiento m ; modo m de pensar; reflexión f ; (mnenje) opinión f

logično mišljenje razonamiento m
po mojem mišljenju en mi opinión, según mi criterio, a mi parecer
javno mišljenje la opinión pública
kakšno je Vaše mišljenje? ¿cuál es su opinión?
mišljenja so deljena hay división de opiniones
sem istega mišljenja kot ti soy de la misma opinión que tú
biti drugačnega mišljenja ser de otra opinión, pensar de otra manera
biti nasprotnega mišljenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
nisem Vašega mišljenja no soy de su opinión
imeti dobro (slabo) mišljenje o kom tener buena (mala) opinión de alg
(pošteno, odkrito) komu povedati svoje mišljenje fam decirle cuatro verdades a alg

mnógo (pred ednino) much; a great (ali a good) deal (of), a lot (of), pogovorno lots (of), bags (of); (pred množino) many, a great (ali a good) many; (pred ednino in množino) plenty of; a considerable amount

mnógo manj much less
v mnogem in many respects
mnógo boljši (bolje) much better
mnógo sreče! good luck!, lots of luck!
mnógo zabave! have a good time!
mnógo več ljudi many more people
mnógo bolj težaven much (ali far) more difficult
imajo mnógo denarja they have a lot of money, pogovorno they've got loads (ali pots, bags) of money
imam mnógo časa I have plenty of time
imajo mnógo dela they have much (ali a great many things) to do
ni mnógo takih, kot je on there are few men like him, there aren't many like him
nisem ga mnógo videl I haven't seen much of him
on mnógo bere he is a great reader
on mnógo dela (pije) he works (drinks) hard, he is a hardworking (hard-drinking) man
jaz mnógo dam manj I have a high opinion of him
mnógo vpitja za nič much ado about nothing
ne si mnógo storiti iz... not to make much of...
preli(va)ti mnógo krvi (solzá) to shed much blood (many tears)
jaz bi mnógo rajši (šel) I had much rather (go)
imamo mnógo časa, da ujamemo vlak (žargon) we've bags of time to catch the train
mnógo hoče več (pregovor) much wants more

móč force; tehnika, figurativno power; strength; potency; (krepkost) vigour; (učinkovitost) efficacy; (energija) energy; (velika, nadnaravna) might; (duhovna, duševna) faculty

na vso móč, z vsemi móčmi with all one's might
po svojih najboljših móčeh to the best of one's ability
mišična móč muscular power
čarovna móč magic power
delovna móč working power, worker
delovne móči (delavci) workforce, labour (s konstr. v sg), hands pl, workmen pl
gonilna móč motive power
kupna móč buying (ali purchasing) power
konjska móč horsepower (krajšava: HP)
prebojna móč penetrating power
učna móč qualified teacher
duhovna, duševna móč strength of mind
moška móč vigour, virility
telesna móč physical strength
obrambna móč total defence potential
udarna móč striking (ali hitting) power, striking force, vojska fighting efficiency
ustvarjalna móč creative power
móč usode power of fate
móč volje willpower; strength of mind, faculty of volition
dejanska móč actual power, real power
zakonska móč legal force
móč eksplozije explosive force, violence of an explosion
brez móči powerless, forceless, ineffectual; impotent; (šibak) weak, feeble, (izčrpan) finished, effete
kipeč od móči vigorous
poln móči powerful, vigorous, full of energy
v polni mladostni móči in the full vigour of youth
preizkus móči trial of strength, ZDA pogovorno showdown
drobljenje móči scattering (ali dissipation) of forces
izguba móči loss of strength
po svojih móčeh as one is able
z združenimi móčmi shoulder to shoulder
s poslednjimi móčmi with the remains of one's strength
biti na kraju svojih móči to be worn out, to be exhausted, to reach the end of one's tether
biti v móči (o zakonu) to be in force
to ni v moji móči that's beyond my power
storim vse, kar je v moji móči I do my (very) best, I do my utmost
kakšno móč ima motor? what is the power of the motor? (ali engine)?
ni v moji móči, da bi ti pomagal it is not in my power to help you
ta odlok ima zakonsko móč this decree has the force of law, this decree is binding
nisem imel toliko móči, da bi to naredil I was unable to arrange it
priti zopet k móči to recover (ali to regain) one's strength
móč toka ga je odnesla the rush (ali the sweep) of the current carried him away
to presega moje móči that's too much for me
razviti vso svojo móč to exert all one's strength (ali one's full strength)
teči na vso móč to run at full speed
na vso móč je vlekel he was pulling for all he was worth
zapiskati na vso móč to whistle one's hardest
v slogi je móč unity makes strength

môči (mórem)

A) imperf.

1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora

mogoče¹ [ó]

1. (možno) möglich
kolikor mogoče hitro, veliko …: so (schnell/viel) wie/als möglich
če le mogoče womöglich, moraš: tunlichst
če je le kako mogoče wenn irgend möglich
brž ko bo mogoče sobald als möglich
ali je to mogoče! Ist das die Möglichkeit!

2.
mogoče je (sklepati, najti …) es [läßt] lässt sich (vermuten, finden …), es kann (vermutet, angenommen, gefunden werden)
ni mogoče predvidevati (kdaj pride …) es ist nicht abzusehen, (wann er kommt)
ki ga je mogoče (identificirati, obvladati …) -bar (identifizierbar, beherrschbar), -fähig (navdušiti begeisterungsfähig, razširiti erweiterungsfähig)
ki ga ni mogoče un--bar (identificirati unidentifizierbar, obvladati unbeherrschbar)
ki ga ni mogoče navdušiti nicht begeisterungsfähig, begeisterungsunfähig
ki ga ni mogoče razširiti nicht erweiterungsfähig

3. (morda) vielleicht, unter Umständen, möglicherweise; (eventualno) eventuell, gegebenenfalls
mogoče 5, 10 … etwa 5, 10 …

4. domneva:
ali mogoče (imate, lahko) …? hätten/könnten Sie …?
mogoče je X doma X könnte/dürfte zuhause sein

5. ironično:
ti mogoče? du etwa?
| ➞ → identificirati, obvladati, predvideti, formulirati