Franja

žárnica (-e) f elektr. lampadina; lampada elettrica, a incandescenza:
žarnica sveti, ugasne la lampadina arde, si spegne
žarnica je pregorela la lampadina è bruciata
odviti, razbiti, zamenjati žarnico svitare, rompere, sostituire la lampadina
avtomobilska, baterijska žarnica lampadina per automobili, da batteria
vznožek žarnice attacco della lampadina
stovatna žarnica lampadina da cento W, da cento candele
infrardeča, ultravijolična žarnica lampada a raggi infrarossi, ultravioletti
fluorescentna žarnica lampada, tubo fluorescente
teh. kontrolna, opozorilna žarnica lampada spia
jodova, natrijeva žarnica lampada allo iodio, al sodio

ἅγος, ους, τό sveti strah, sprava, očiščenje; ὡς ἅγος (ἐστίν) kolikor je treba za spravo.

ἀ-λῑπᾰρής 2 (λιπαρός) poet. ki se ne sveti, brez lišpa, neozaljšan, preprost.

ἄλσος, ους, τό log, (kakemu bogu posvečen) gaj, sveti kraj.

ἄ-φρακτος 2 (φράσσω) neograjen, neutrjen, nevarovan od φίλων; neoborožen, πρός τινα; ὅρκοις θεῶν nevezan po sveti prisegi.

δια-φαίνω 1. act. a) tr. storim, da skozi sije, odgrnem, odkrijem; b) intr. διαφαίνει skozi sije, skozi se sveti, vidi se τὸ μεγαλοπρεπές; o dnevu: svita se, dani se, dan se dela ἡμέρα. 2. pass. skozi se svetim, skozi sijem, posvetim se, (po)kažem se, νεκύων med mrtvimi, žarim skoz in skoz; z adi.: odlikujem se μέγιστα διεφάνη.

θεωρός, ὁ [Et. iz θέα (gl. θέα) + ϝορός (gl. ὁράω)] 1. gledalec, priča; poslanec, poslan od države h kaki narodni svečanosti. 2. poslanec, poslan od države, da vpraša proročišče za svet, božji sel, sveti poslanec, romar. 3. pl. nadzorovalna oblast v Mantineji.

ἱερομηνία, ἡ ἱερομήνια, τά (ἱερός, μήν) praznični, sveti mesec, sveti dan meseca, praznik.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

καλλι-φεγγής 2 (φέγγος) poet. ki lepo sveti, leposveteč, lepo jasna Ἕως.

Κασταλία, ἡ sveti studenec pri Delfih.

λαμπρῡ́νω (λαμπρός) 1. act. storim, da se sveti, razsvetljujem, snažim, likam. 2. med. a) snažim si, likam si ἀσπίδας; b) ponašam se, kažem, izkazujem se radodarnega ἔν τινι, τὰ ἄλλα; odlikujem se v čem τινί.

λούω [Et. iz λόϜω, lat. lavare (iz lovare), lutor, lustrum, nem. Lauge. – Obl. fut. λούσω, aor. ἔλουσα, pass. pf. λέλουμαι, aor. ἐλούθην; praes. λοῦμεν, λοῦτε, λοῦσιν, impf. ἐλοῦμεν, pass. λοῦμαι, λοῦται, λοῦνται, λοῦσθαι, λούμενος; ep. λόω, λοέω, impf. λόε, λόεον, fut. λοέσσομαι, aor. λοέσσαι, λοέσσας, λοέσσατο, λοεσσάμενος, NT pf. λέλουσμαι] 1. act. umivam, kopljem, λουτρόν pripravljam komu kopel; τινὰ ἁγνὸν λουτρόν umijem koga v sveti vodi. 2. med. umivam se, kopljem se θερμῷ, ἔν τινι, τινός, ἀπό τινος v čem, iz česa.

νεό-σμηκτος 2 (σμήχω) na novo odrgnjen (da se sveti), pravkar osnažen.

Ὀνόμ-αρχος, ὁ vodja Fočanov v tretji sveti vojski.

ὀργάς, άδος, ἡ (ὀργή) rodovitna zemlja, močvirna zemlja, močevina; pos. sveti gaj med Atiko in Megaro.

πνεῦμα, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).

σέβας, τό (σέβω) [samo nom. in acc; pl. σέβη] 1. sveti strah, sveta groza, spoštovanje, bogaboječnost, sramežljivost. 2. strmenje, čudenje, σέβας μ' ἔχει strmim. 3. a) svetost, sveta moč, vzvišenost, veličastvo Ζηνός; b) ponos, dika, čast, slava ὑπέρτατον.

σηκός, ὁ [Et. iz tweq-, tlačiti, gl. σάττω] 1. ograja, osek, hlev. 2. poet. ograjen sveti okraj, svetišče. 3. ograjen oljčni štor.

σκηνή, ἡ [Et. dor. σκᾱνᾱ, sor. σκιά] 1. šator, tabor, stanovanje, koča, svetišče, sveti šator NT. 2. oder, gledišče, τὰ ἀπὸ σκηνῆς pesmi, ki so se pele na odru. 3. hladnica, senčnica. 4. obed, pojedina. 5. baldahin, nebo (na vozu).