Franja

*hors-d'œuvre [ɔrdövrə] masculin, invariable predjed; figuré postranska stvar; stranska stavba

hot stuff [hɔ́tstʌf] samostalnik
pogovorno vražji človek; vražja stvar

hueso moški spol kost; koščica, pečka; malovredna stvar; trud, breme, (glavna) težava

hueso maxilar čeljustnica
la sin hueso (fam) jezik
a otro perro con eso hueso to pripovedujte (natvezite) komu drugemu!
róete eso hueso pri tem se boš pošteno (s)potil
costal de huesos okostnjak, okostje
helado hasta los huesos do kosti premražen, trd od mraza
estar en los huesos biti sama kost in koža
quedarse en los huesos do kosti shujšati
romperle a uno los huesos koga pošteno premlatiti
tener los huesos duros biti prestar (para za)
tener los huesos molidos biti zelo zdelan

hurto moški spol tatvina, rop; ukradena stvar

a hurto skrivaj, prikrito, komu za hrbtom
coger a uno con el hurto en las manos koga pri dejanju zasačiti

iaculus 3 (iacĕre) ki se meče, metalen: rete iac. Plin. — Od tod subst.

I. iaculus -ī, m

1. (sc. serpens) kača zaganjalka (= ki se z drevesa zaganja na svoj plen): Plin., Lucan., Ven.

2. (sc. funis) metalna vrv ali zanka, ki so jo volom metali čez rogove: Col. s pl. iaculi (pri drugih laquei). —

II. iaculum -ī, n

1. vržena stvar, vržek: iacula floris Ap., missilium caelestium iacula Ap., illud iaculum Min. vrženi kamenčki.

2. (sc. rete) metalna —, ribiška mreža: hic iaculo pisces, illa capiuntur ab hamis O.; tudi metalna mreža, ki jo je rabil gladiator retiarius Isid.

3. (sc. telum) metalno kopje: Sis. fr., Auct. b. Afr., Q., Suet., solem prae iaculorum multitudine et sagittarum non videbitis Ci., fervefacta iacula in casas iacĕre C.

idole [idɔl] féminin malik, idol; figuré oseba ali stvar, ki jo kdo slepo časti

être l'idole du jour biti idol, junak dneva

immaginazione f

1. domišljija; predstavna zmožnost; imaginacija:
avere un'immaginazione inesauribile imeti neizčrpno domišljijo
neanche per immaginazione sploh ne, nikakor ne

2. predstavljanje

3. neobstoječa stvar, plod domišljije:
è solo una tua immaginazione to si samo domišljaš

important, e [-tɑ̃, t] adjectif važen, pomemben, tehten; znaten; ugleden, vpliven; ki se dela važnega; masculin glavna stvar, bistvo

l'important c'est de se décider tout de suite glavno je, da se takoj odločimo
faire l'important važnega se delati
parer au plus important odpomoči najnujnejšemu

impossiblility [impɔsəbíliti] samostalnik
nemožnost, nemogoča stvar

improbabilité [ɛ̃prɔbabilite] féminin neverjetnost, neverjetna stvar

incentīvus 3 (incinere)

1. ubirajoč, ubiralen, vodilen v igri: tibia Varr. visoka (diskantna) piščal (naspr. succentīva); pren. = glavna stvar, poglavitno: Varr.; tudi subst.: illa theatralis incentiva (sc. tibia) Ambr.

2. spodbujajoč, dražilen: lues Prud.; subst. n. incentīvum -ī, n dražilo (k čemu): Arn., Don., audendi Amm., peccaminis Prud.

-incher [inčə] samostalnik
-- palcev dolga (široka) stvar

six-incher 6 palcev dolga (široka) stvar

incident² [ínsidənt] samostalnik
incident, pripetljaj, slučaj, vmesni dogodek, epizoda; postranska okoliščina, postranska stvar
gledališče vmesen prizor, epizoda
pravno postranska posledica (of česa)
postranska stvar, službena dolžnost

indispensable [indispénsəbl]

1. pridevnik (indispensably prislov)
neobhoden, nujen, nujno potreben (for, to za)
vojska neizogiben

2. samostalnik
neobhodno potreben človek ali stvar
množina, šaljivo hlače

inédit, e [inedi, t] adjectif neizdan, neobjavljen, originalen, nov; masculin neobjavljena (nenatiskana) stvar; novost

mémoires masculin pluriel inédits neobjavljeni, neizdani spomini
trouver un moyen inédit de se procurer de l'argent najti originalno možnost, kako si priskrbeti denar

inessential [ínisénšəl]

1. pridevnik (inessentially prislov)
nebistven, nepomemben, postranski

2. samostalnik
nebistvena, postranska stvar

iniūria -ae, f (subst. f. adj. iniūrius)

1. krivica, kršenje (rušenje, razžalitev) pravice: si sceleris tanta est iniuria nostri, spargite me in fluctus V., id factum est praetoris iniuriā Ci. po krivičnosti, qui iniuriam decernebat Ci. je krivično sodil, iniuriam queri Ci. pritožiti se o … , zaradi … , facere Ci. krivico storiti (delati); pogosto abl. iniuriā po krivici, protipravno: Pl., Ter., Q., civibus iniuriā suspectus Ci., non esse iniuriā M. Tullio damnum datum Ci. ne po krivici = po pravici, in altiorem locum ascenderat; neque iniuriā Ci.; nam. abl. tudi per iniuriam: Ci.

2. occ.
a) krivica = sila, nasilje, nasilstvo, nasilno dejanje: S., Iuv., Iust., Q., Fl., Antonium in mediis iniuriis mors oppressit Ci.; s subjektnim gen.: quantum dolorem sociorum animis inusserint Verris iniuriae Ci., belli iniurias pati Ci.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria tua Ci. ki si ga ti zagrešil, tuae tibi occurrunt iniuriae Ci., iniuriam tuam persequar Ci.; z objektnim gen. (komu storjena sila, proti komu izvršeno nasilno dejanje): hae decumanorum iniuriae Ci., iniuriae sociorum Ci., S. nasilje proti … , in nullius iniuriam T., i. deorum, minorum T., patriae N., Sabinarum ex iniuriā L., parentum Iust., senatoris Suet.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria sua S. njemu storjena ali iniuriae in populum Romanum L.; z epeksegetičnim gen.: iniuria legatorum violatorum L. nasilne žalitve poslancev, alicui iniuriam facere, inferre, imponere Ci. = offerre Ter. = afferre Q. = aliquem iniuriā adficere Ci., Ter. = iniuriam in aliquem immittere, iacere Ci. storiti (delati), prizade(va)ti, iniuriam accipere Ci., Cu., Suet., N. ali pati, subire Ci. ali perferre Amm. trpeti, iniuriam defendere Ci., C., propulsare Ci., repellere L. krivico odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati) jo, ulcisci, vindicare Ci., Cu. maščevati, tibi a me nulla orta est iniuria Ter., iniuriam persequi C., conflare Ci., revellere Ci. ep.
b) oskrunitev neomožene ženske, zapeljevanje sploh: me iniuriam fecisse filiae Pl. da sem oskrunil, teneriores annos ab iniuriā sanctitas docentis custodiat Q.
c) (raz)žalitev: iniuria spretae formae V. sramota zaradi …
č) kot jur. t. t. (večinoma v pl.): storjena krivica = razžalitev, razžaljenje časti: oblivisci iniuriarum N., actio iniuriarum Ci. pravda zaradi razžalitve, Turpio … condemnatus (damnatus) iniuriarum Ci. obsojen zaradi razžaljenja časti, monet te Calpurnius iniuriarum Ci., iniuriarum dicam alicui scribere Ter. natvesti komu pravdo zaradi … , agere iniuriarum Icti. tožiti zaradi … , una iniuria est tecum Ter., iniuriarum formulam alicui intendere Suet. napeti proti komu, iniuriarum postulari Suet., reus iniuriarum Q.
d) nepravična (pretirana) strogost, ostrost: paterna Ter.
e) poškodba, škoda: Iuv., iniuria frigorum Plin., vinculorum Iust., serpentium Plin. kačji pik, quidquid ex illā (regulā) mutaveris, recti iniuria est Sen. ph. je poškodba ravne črte = je odstopek od ravne črte, ab iniuriā oblivionis aliquem asserere Plin. iun. rešiti pozabljenosti, iniuria sterilitatis, orbitatis Plin. iun., militiae Iust., sine iniuriā Col., Suet., sine pluviarum iniuriā Front. brez škodljivega učinkovanja (delovanja, vplivanja).

3. meton.
a) krivično (protipravno) pridobljena stvar: pertinaces ad obtinendam iniuriam L.
b) maščevanje (zaradi prestane krivice), kazen: iniuria consulis etiam si iusta, non tamen in magistratu exercenda est L., nostrae iniuria caedis V.

īn-sēnsibilis -e, adv. īnsēnsibiliter (Eccl.),

1. pass.
a) kar se ne občuti, neobčuten, nezaznaven; subst. īnsēnsibilia -ium, n (naspr. sēnsibilia): Lact., Ap.
b) nedoumen, nedoumljiv, nerazumljiv: Gell. —

2. act. neobčutljiv, brezčuten: elementa, digitorum suorum figmenta, simulacrum, deus Lact.; subst. īnsēnsibile -is, n neobčutljiva (brezčutna) stvar (naspr. sensu praeditum): Lact.

invraisemblance [-blɑ̃s] féminin neverjetnost, neverjetna stvar

jeunesse [žœnɛs] féminin mladost, mlada leta; mladina, mladi ljudje; familier mladenič, mladenka, mlada stvar; figuré mladostnost, svežost, moč

de jeunesse od mladega
air masculin de jeunesse mladostna zunanjost
auberge féminin de la jeunesse mladinski počitniški dom
jeunesse etudiantine, ouvrière, scolaire študentovska, delavska, šolska mladina
il faut que la jeunesse se passe mladost se mora iznoreti
jeunesse n'a pas de sagesse mladost je norost