Franja

sūdus 3 (iz *sus(o)-dos, morda *suzdos, indoev. kor. *sau̯s- sušiti [se]; prim. skr. śúṣyati suši se, sahne, çuškas suh, gr. αὐος [iz *σαῦσος] suh, αὔω sušim, αὐστηρός trpek, strog, sl. suh, lit. saũsas suh, let. sust (po)sušiti se, stvnem. sōrēn (po)sušiti se) brezoblačen, veder, jasen, od tod brez vlage, suh (o vetru in vremenu): Fest., P. F. idr., ver V., nubes Sen. ph., splendor, tempestas Ap., nec ventorum flamina flando suda secundent Luc. ap. Non., flamen venti Varr. ap. Non.; adv. sūdum: sudum polito praenitens purgamine Prud. Od tod subst. sūdum -ī, n
a) brezoblačno (vedro, jasno) nebo (obnebje): Val. Fl. idr., arma … per sūdum rutilare vident V.
b) vedrina, jasnina, vedro (jasno) vreme: dum sudumst Pl., splendor … clarior, quam solis radii esse olim, quom sudumst, solent Pl., mittam, si erit sudum Ci. ep.

tendre¹ [tɑ̃drə] adjectif nežen; mehek, mil; ljubeznjiv; ganljiv; figuré občutljiv, nežno čuteč; masculin, vieilli ljubezen, nežnost

dès l'âge tendre od zgodnje mladosti
bois masculin tendre mehek les
mot masculin tendre ljubkovalna, sladka beseda
cœur masculin tendre mehko srce
avoir l'âme tendre biti zelo rahločuten
être tendre comme la rosée (kar) stopiti se v ustih
n'être pas tendre pour quelqu'un ne ravnati s kom z rokavicami, biti strog s kom
cet homme n'est pas un tendre ta človek ne pozna nežnosti

Tenedus in Tenedos -ī, f (Τένεδος) Téned, otok ob obali Troade (zdaj Bozcaada): Ci., O., V., Mel., Plin.; heros eponymos tega otoka je kralj Tenes (Ten(n)ēs -ae, acc. -ēn (Τέννης)), strog, a moder vladar: Ci. — Od tod adj. Tenedius 3 ténedski: securis Ci. ep.; subst. Tenediī -ōrum, m Ténedci, Tenédijci, preb. otoka Tened: Ci.

usar (upo)rabiti, poslužiti se; imeti navado

usar perfumes parfumirati se
usar polvos pudrati se
usar de a/c uporabljati kaj, poslužiti se česa
usar de su derecho uveljaviti svojo pravico
usar de severidad con biti strog z
uso de comer temprano imam navado zgodaj jesti
usarse biti v navadi, biti navaden (običajen); obnositi se
ya no se usa nič več se ne nosi (obleka), ni več v modi

vultus (starejše voltus) -ūs, m (prim. got. wulþus veličastvo, veličastje)

1. izraz obličja, obrazne črte, obrazne poteze, obraz, obličje, lice, pogled (oči): Stat., Q., Plin., Ap. idr., ex vultu cuiusdam ephori … insidias sibi fieri intellexit N., vultus … totus, qui sermo quidam tacitus mentis est Ci., imago animi voltus indices oculi Ci., ex vultu candidatorum coniecturam faciant quantum quisque animi et facultatis habere videatur Ci., animus eius vultu, flagitia parietibus tegebantur Ci., dolorem vultu tegere Ci., spem voltu simulat V., nihil impetus in vultu; gratia oris supererat T., constantia vultūs Ci., idem semper vultus eademque frons Ci., voltu … pariter atque animo varius S., vultuque a conspectu regis averso Cu., vultus plenus furoris Ci., tristis mihi vultus in ore O., maestus vultus H., vultus hilaris atque laetus Ci., solutus et hilariculus Sen. ph., gaudia prodentem vultum celare H., vultus erat multa et praeclara minantis H., altus vultus H. ponosno preziranje, ponosen prezir, vultus invitus H. zategnjen, spačen obraz, vultus compositus T., Plin. iun. narejen, hlinjen, adductus Suet. v gube nabran, mračen, vultus est illi Iovis Sen. tr., vultum fingere C. hliniti, pretvarjati (se); toda: finxit vultum O. naredila je prijazen obraz; v pl.: Lact., voltūs quoque hominum fingit scelus Ter. potaji, prikrije, skrije, hlini, vultus ficti simulatique Ci. narejen in hlinjen obraz, quo teneam vultus mutantem Protea nodo? H., vultus avertite vestros O. oči, vultus trahere O. ali ducere Mart. kazati neprijazen obraz, biti čemeren, mrko gledati, vultus sumere acerbos O. ali vultus severos induere Mart. zače(nja)ti kazati, (po)kazati neprijazen oz. strog obraz, super omnia vultus accessere boni O. prijazna obraza, blandos offers mihi vultus Tib., vultus mehercule tuos mihi expressit omnīs Ci. ep., nec magis expressi vultus per aënea signa quam per vatis opus mores animique virorum clarorum apparent H.; occ.
a) mračen (strog, jezen, ljut) obraz ali pogled, srdito oko: iustum … virum … non vultus instantis tyranni mente quatit solida H., aufer me vultu terrere H., vultu offensionem coniectaverat T.
b) drzen obraz: videte quo vultu qua confidentia dicant Ci., quo vultu … preces repudiavit! Ci.

2. obraz = lice, obličje: Caelius in Ci. ep., Q. idr., hau tibi voltus mortalis V., largoque umectat flumine voltum V., nec vultum vertit O., bracchia et vultum … laudo H., vultūs forma Lamp.; v pl.: Plin., Mart., tollens ad sidera voltum O., ad vultus versa sororis O., cadit in vultus O., petamque vultus umbra curvis unguibus H.; meton.
a) upodobljen obraz, podoba, portret: Epicuri voltus per cubicula gestant Plin.
b) obraz = podoba, postava, zunanji videz, lice: horum homines nomen, orationem, vultum, incessum amabant Ci.; pren. (o stvareh): unus erat toto naturae vultus in orbe O., vultus capit illa priores O., mene salis (morja) placidi voltum … ignorare iubes? V., non esse unum eloquentiae vultum T., totius domus funebris magis quam regius erat vultus Val. Max.

Opomba: Pl. heterogen. volta (Enn. ap. Non.) ali vulta (Lucr.) -ōrum, n.

Zōilus -ī, m (Ζώϊλος) Zóil iz makedonskega mesta Amfipolis (Amfipola), strog aleksandrinski kritik in slovničar (živel je v času Ptolemaja Filadelfa) z vzdevkom Homeromastix (Ὁμηρομάστιξ = Homerjev bič = bičevalec Homerja), ker je pedantsko in škodoželjno grajal Homerjeve pesmi: Vitr.; apel. = pedantski, pedanten, zloben, škodoželjen grajalec ali kritik (presojevalec): O., Mart.

ἀμβλύς 3 [Et. iz ἀμλ-υς gl. ἀμαλός, ἀμαλδύνω] top, skrhan, slab, topoglav, mlačen, malomaren; ἀμβλύτερος ne posebno marljiv, prizadeven; manj strog; ἀμβλύτερον ποιῶ τινά oslabim koga, ohladim njegovo prizadevnost (vnetost).

ἀ-παραίτητος 2 (παρ-αιτέομαι) 1. neizprosen, strog. 2. neizogiben.

ἀπότομος 2 (ἀπο-τέμνω) 1. odrezan, odsekan, strm. 2. strog, krut.

αὐστηρός 3 (αὖος) kisel, rezen, rezek, resen, strog, neprijazen NT.

αὐστηρότης, ητος, ἡ 1. trpkost, rezkost, kislina. 2. strog značaj, resnost.

βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz g^wr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz g^wrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.

δρῑμύς [Et. najbrž lat. tristis iz drīstis] 1. presunljiv, režoč, bodeč, skeleč, oster, rezek, trpek, bridek βέλος. 2. silen, strasten, hud, strog μάχη, χόλος, μένος. 3. bistroumen, prebrisan.

ἰσχῡρός 3 1. močen, krepek, čvrst, trden, trajen, trpežen, utrjen, τὰ ἰσχυρά utrjeni kraji. 2. silen, mogočen, odločen, strog, hud; ῥεύματα hudourniki; τὸ ἰσχυρόν moč, κατὰ τὸ ἰσχυρόν z orožjem v roki. – adv. -ῶς močno, zelo, hudo, skrbno.

πικρός 3 in 2 [Et. idevr. pik'rós, slov. pester = pisan (str iz sr); gršk. ποικίλος] 1. režoč, bodeč, šiljast, oster, presunljiv, rezek ὀδμή. 2. grenek, trpek, gorjup, bolesten, skeleč; o glasu: zveneč, doneč. 3. neprijeten, mrzek, mučen, zoprn, hud, silen, strog, krut, sovražen, πικρῶς ἔχω τινί jezen sem na koga.

στυφ(ε)λός 3 in 2 poet. 1. gost, čvrst, trd, grbast, hrapav. 2. robat, sirov, osoren, krut, strog.

σύν-τονος 2 (συν-τείνω) 1. napet, nategnjen, συντόνῳ χερί z urno roko, δράμημα uren (hiter) tek; močen, silen αὐλῶν πνεῦμα; strog, hud, skrajnji πενία. 2. vnet, marljiv, prizadeven ἔρως. – adv. συντόνως βλέπω napeto, pozorno; σύντονα (ἕλκω) spretno, pripravno.

σύστασις, εως, ἡ 1. (συν-ίστημι) sestavljanje, sestava; a) προσώπου nagubančenje obraza, resen, strog izraz v obličju ali resen pogled, resnost; b) naredba, uredba, uravnava, razvrstitev čet, bojni red. 2. (συν-ίσταμαι) shajanje, zbiranje (na upor, boj), zborovanje; a) združevanje, sestanek, shod; b) obstanek, trdnost, stanovitnost; c) zarota, upor, vstaja, stranka, privrženci; d) spopad, boj, bitka; e) stanje, kakovost, položaj, φρενῶν razburjenost, razdraženost γνώμης.

τρᾱχύς 3, ep. ion. τρηχύς, fem. ion. τρηχέη 1. hrapav, grapav, robat, kamenit, skalnat, divji, deroč. 2. pren. trd, osoren, divji, hud, razkačen, strog, ὀργήν k jezi nagnjen, jezljiv.

ὠμός 3 [Et. sor. lat. amārus, grenek, nem. Ampfer] 1. sirov, nekuhan; nezrel, negoden; zgoden, svež, krepak, γῆρας prezgodnja starost. 2. krut, sirov, divji, strog, trdosrčen, neusmiljen.