Franja

liber¹ -brī, m (iz *lŭber-, *lŭbh-ros, indoev. kor. *leu̯bh-, sor. z *leu̯p- lupiti; prim. gr. λέπω lupim, λέπος, λόπος, λοπός skorja, lupina, λεπίς, λοπίς luska, lupina, lat. lupīnum, lepōs, lepor, lepidus, sl. lub(je) = hr. lŭb, sl. lupiti = lit. lupù, lùpti, luõbas lubje, drevesna skorja, lubà deska, let. luõbs lupina, got. laufs = stvnem. loub = nem. Laub listje, stvnem. louba streha iz lubja, louft skorja, lubje, lupina)

1. lub, lik, v pl. = lubje, ličje: Mel., Hier., inde aliquot conligatas libris demittunt in tubulos fictiles Varr., obducuntur libro aut cortice trunci Ci., udoque docent inolescere libro V., l. tenuis, mollis O., liber est interior pars corticis, quae ligno cohaeret, in qua antiqui scribebant, de qua Vergilius: „altā liber aret in ulmo“; unde et liber dicitur, in quo scribimus, quia ante usum chartae (papirja) et membranorum (koženic, pergamentov) e libris arborum volumina (zvitki iz ličja) fiebant Isid. Od tod (ker so starodavniki pisali na ličje)

2. meton.
a) knjiga α) = obseg vseh listov kakega spisa, spis, razprava: mihi quidem ita iucunda huius libri confectio fuit, ut … Ci., dixi in eo libro, quem de rebus rusticis scripsi Ci., volvendi enim sunt libri cum aliorum tum in primis Catonis Ci., scripsisse tres libros ali versibus tres libros de aliqua re Ci., de eo libros fecisse multos Varr., iudicium illud ad libros vocare H. napelj(ev)ati na književnost = govoriti o književnosti, malum librum legere Cat., librum Platonis legere Sen. ph., Platonis liber, qui immortalitatem animae docet Fl., libri minus accurate scripti Macr. rokopisi, libri improbatae lectionis Ulp. (Dig.) prepovedane knjige. β) = del, oddelek, razdelek, odlomek kakega večjega spisa: quae essent, dictum est in libro superiore Ci., quibus rebus editis tres libri perfecti sunt de natura deorum Ci., versus … dicere coepit de libro Ennii annali sexto Q., in quarto libro docere Lact.; včasih z izpuščenim subst. liber: quia legi tuum nuper quartum (sc. librum) de finibus Ci., in tertio (sc. libro) de oratore ita scriptum est Q.
b) occ. α) libri Sibyllini ali pogosto samo libri Sibíline (sibilínske) knjige: adire libros Sibyllinos Ci. ali adire ad libros in adire libros L., inspicere libros L. (od tod inspectio librorum Vop.), libri fatales L.; o raznih drugih knjigah: libri Etruscorum Ci. verske knjige, se, cum legeret libros, recordatum esse vitio sibi tabernaculum captum fuisse Ci. avgurske knjige, liber caerimoniarum T. obrednik, nos autem in libris habemus creari ius esse Ci. ep. v pravnih knjigah. β) govor, pesem, veseloigra (komedija): Q. γ) popis(ek): quas (sc. litteras) ego Syracusis apud Carpinatium in litterarum allatarum libris … inveni Ci. δ) pismo, pisanje: Plin. iun., librum grandem verbis multis conscripsit N. ε) odpis, odredba, odlok: liber principis severus et tamen moderatus Plin. iun. ζ) pismo = pogodba: l. emptionis ali possessionis Vulg. kupno pismo.

ločj|e [ó] srednji spol (-a …) die Binse, ➞ → loček; rastlinstvo, botanika, geografija (trsje) das Schilf
pletež iz ločja das Binsengeflecht
streha iz ločja das Schilfdach
(močno) zaraščen z ločjem schilfig, schilfbedeckt, schilfbewachsen, močno: schilfreich

lupinast (-a, -o)
lupinasta ameba živalstvo, zoologija die Schalamöbe
lupinasto sadje das Schalenobst
gradbeništvo, arhitektura lupinasta streha das Schalendach
lupinasta strešica der Schalldeckel

mansárda mansarde ženski spol

mansardna soba mansarde
mansardno stanovanje logement moški spol mansardé
mansardna streha toit moški spol en mansarde

mansárden

mansárdna streha mansard roof
mansárdno nadstropje top floor, attic floor

mansardn|i (-a, -o) gradbeništvo, arhitektura Mansard(en)- (streha das Mansardendach, okno das Mansardfenster, Mansardenfenster, stanovanje die Mansardenwohnung)

menih moški spol (-a …)

1. religija der Mönch
beraški menih Bettelmönch
bosonogi menih Barfüßermönch

2. gradbeništvo, arhitektura der Mönch
streha na nuno in meniha (korčasta streha) das Priependach

naklónjen inclined; kind, favourable, favourably disposed, benevolent, friendly

biti naklónjen komu to be in favour of someone, well disposed to someone
streha je strmo naklonjena the roof slopes sharply
nisem temu naklónjen (nisem za to) I am not in favour of it

natékati se (-am se)

A) imperf. refl. ➞ nateči

1. riversarsi, confluire, affluire (tudi ekst.)

2. correre

B) natékati (natéka) imperf. (zamakati) fare acqua; filtrare (tudi impers.):
streha nateka il tetto fa acqua

nebotičnik samostalnik
(stavba) ▸ felhőkarcoló

nūdō -are -āvī -ātum (nūdus)

1.
a) v ožjem pomenu razgaliti (razgaljati), sleči (slačiti): hominem nudari iubet Ci., tribunos nudari iussit L., nudare corpus L., Cat. ali corpora Enn., superiore corporis parte nudatā C. z nezavarovanim zgornjim delom telesa, tj. brez čelade in oklepa, n. dentes Lucr., nudata crura, nudati humeri V., nudati V. (o rokoborcih), nudato … curre pede Tib., instat anus canosque suos et inania nudans ubera per cunas O., n. artūs Sil., Iuno nudata Lact.
b) v širšem pomenu razgaliti (razgaljati), sleči (slačiti), vzeti čemu pokrivalo, odevalo idr., odkri(va)ti, razkri(va)ti, oprostiti (oproščati) kaj česa: Sen. ph., Val. Fl., telum vaginā N. izdreti iz nožnice, gladium L. potegniti, tectum nudatum (sc. tegulis) L. razkrita streha, viscera nudant V., cornicula furtivis nudata coloribus H., n. arborem locus Plin., caput crine Petr., ventus nudaverat vada L. je izsušil, vada nudantur L. ali litora nudantur T. se sušijo, presihajo, arenam aestus nudans (sc. aquā) Plin., n. gurgite pontum Tib., agros n. populando L. pustošeč ogoliti = (o)pustošiti, messes n. O. oluščiti = zmlatiti, n. radices (sc. graminum) Col. Pogosto kot voj. t. t. vzeti (jemati) komu kaj, spraviti (spravljati) koga ob kaj, pustiti (puščati) koga, kaj brez vojakov, braniteljev, (za)pustiti (zapuščati) koga, kaj brez obrambe, pustiti (puščati) koga nezavarovanega (kaj nezavarovano), ne (za)ščititi koga, česa, ne zasesti (zasedati) česa: n. murum defensoribus, collem hominibus C., castra nudata C., n. litora C., ripam L., omnia V. ali terga fugā n. V., Sil. sovražniku izpostaviti (izpostavljati).

2. metaf. „ogoliti“ = vzeti (jemati) komu kaj, spraviti (spravljati) koga ob kaj, (o)ropati, (o)pleniti koga, izropati koga do golega: omnia Ci., aliquem praesidio Ci., fana donis Ci., nudata a Verre provincia Ci., rem publicam interitu consulum nudare Ci. ep. izpostaviti nevarnemu položaju, vis ingenii scientiā iuris nudata Ci., nudatā omnibus rebus tribuniciā potestate C., quem praeceps alea nudat H., nudatos opere censorio … restituit Suet., Maxentium nudare conatus Eutr. spraviti ob dostojanstvo.

3. pren. da(ja)ti vedeti, povedati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, (po)kazati, izda(ja)ti: qui mea pericula … vestrā deprecatione nudarunt Ci., n. animos, voluntates hominum L., defectionem L., Ph., consilia L., Cu., nimis detegendo cladem nudandoque L., nec illi … nudare quid vellent L., aras traiectaque pectora ferro nudat (zevg.) V., n. facta O., litigatores Amm., fraudem Cl.

nun|a ženski spol (-e …) die Nonne
živalstvo, zoologija črnoglava nuna ptič: die Schwarzkopfnonne; gradbeništvo, arhitektura die Nonne
streha na nuno in meniha (korčasta streha) das Priependach

ognjevzdŕžen (-žna -o) adj. teh. resistente al fuoco, refrattario:
aer., navt. ognjevzdržna pregradna streha parafiamma

opéčen

opečna hiša maison ženski spol de brique
opečna streha toit moški spol de tuile

opečnat [é] (-a, -o) Ziegel- (streha das Ziegeldach, zgradba der Ziegelbau)
opečnato rdeč ziegelrot

opéčnat

opečnat zid mur de brique
opečnata streha toit moški spol de tuile
opečnate barve de couleur ženski spol de brique
opečnato rdeč rouge brique

pajizo slamnato rumen

techo pajizo slamnata streha

palmov pridevnik
1. (o drevesu) ▸ pálmaDomačini živijo v majhnih lesenih hišicah na kolih, prekritih s palmovimi listi. ▸ A helyi lakosok apró, cölöpökön álló, pálmalevéllel fedett házikókban élnek.
Sopomenke: palmin
Povezane iztočnice: palmova vejica

2. (v kulinariki) ▸ pálmaSopomenke: palmin
Povezane iztočnice: palmovo olje

3. (izdelan iz palmovih listov) ▸ pálma
4. (o snovi) ▸ pálmaSopomenke: palmin

platnén (-a -o) adj. di tela; in tela; telato:
platnena srajca camicia di tela
platnena vezava rilegatura in tela
platnena podloga sottopiede
avt. platnena streha velario
trg. platneno blago teleria

pločevinast (-a, -o) Blech-, blechern (boben die Blechtrommel, obloga die Blechverkleidung, posoda das Blechgeschirr, der Blechbehälter, ročka der Blechkanister, streha das Blechdach, vedro der Blecheimer)
pločevinasto dno das Bodenblech