Franja

déportement [depɔrtmɑ̃] masculin, vieilli vedenje; pluriel lahkoživo življenje, razuzdanost; odklon, zavoj v stran (d'un véhicule vozila)

déporter [pɔrte] verbe transitif deportirati, odvesti v izgnanstvo, v pregnanstvo; zanesti v stran (la voiture avto)

derecho moški spol pravo; pravica; pravičnost; predpravica, privilegij; davek, carina; prava stran (blaga itd.)

derecho de autor avtorsko pravo
derecho de comercio trgovsko pravo
derecho constitucional ustavno pravo
derecho de consumo potrošnina
derecho criminal kazensko pravo
derecho feudal fevdno pravo
derecho del más fuerte pravica pesti
derecho internacional mednarodno pravo
derecho marítimo pomorsko pravo
derecho mercantil trgovsko pravo
derecho penal kazensko pravo
derecho político državno pravo
derecho de sufragio volilna pravica
con pleno derecho z vso pravico
por vías de derecho po pravu, po postavi
por derecho propio dosmrten
dar derecho a alg. komu prav dati
dar derecho a quejas upravičiti pritožbe
estar en su derecho imeti pravico
hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
tener derecho a imeti pravico do
derechos pl dajatve, davki; avtorska prava, tantieme
derechos de aduana carina, carinske pristojbine
derechos de exportación, derechos de salida izvozna carina
derechos de entrada, derechos de importación uvozna carina
derechos de propiedad avtorska prava, tantieme
derechos protectores zaščitne carine
derechos de sello kolkovina
derechos de tránsito tranzitna carina
sujeto a derechos, que paga derechos carini podvržen
adquirir un derecho pridobiti si pravico

derrière² [dɛrjɛr] masculin zadnjica, zadek; zadnja stran, zadnji del

coup masculin de pied dans le derrière brca v zadnjico
roues féminin pluriel de derrière, porte féminin de derrière zadnja kolesa, zadnja vrata
botter le derrière à quelqu'un suniti koga v zadnjico
se lever le derrière le premier (familier) z napačno nogo vstati
montrer le derrière zmuzniti se
tomber sur le derrière pasti na zadnjico
se torcher le derrière de quelque chose požvižgati se na kaj

dessous [dəsu, tsu]

1. adverbe spodaj, zdôlaj

2. masculin spodnji del, spodnja stran, narobe stran (pri blagu); figuré globlji vzrok, ozadje; architecture spodnje nadstropje, trup (pri oknu); pluriel (žensko) spodnje perilo; (v gozdu) podrast, mladičje

au-dessous (tu) spodaj
au-dessous de pod
cinq degrés au-dessous de zéro 5* pod ničlo
ci-dessous tu spodaj, naprej (v knjigi, v pismu)
de dessous izpod; spodnji
en dessous spodaj; skrivaj, zahrbtno, lokavo, potuhnjeno
là-dessous pod tem, za tem
il y a là-dessous quelque chose de suspect za tem tiči nekaj sumljivega
dessous de pod; južno
par-dessous izpod
il me prit par-dessous les bras et me souleva de terre prijel me je pod roko in me dvignil s tal
appartement masculin de dessous spodnje stanovanje
les gens, les voisins du dessous ljudje, sosedje iz spodnjega stanovanja
dessous de blouse podloga pri bluzi
dessous de bouteille, de plat podstavek za steklenico, za skledo
dessous de bras potnica, vložek, všivek za znoj
les dessous (de la politique) skrivne spletke (v politiki)
avoir le dessous podleči, kratko potegniti
connaître le dessous des cartes biti vešč, spoznati se
j'ai acheté des bas à cinq francs et au-dessous kupil sem nogavice po pet frankov in še manj, še ceneje
agir en dessous hinavsko delati (ravnati, postopati)
être en dessous (figuré) ne biti odkrit
il est au-dessous de tout on je ničla, je popolnoma nesposoben
étre au-dessous de sa tâche ne biti kos svoji nalogi
il est dans le troisième, le trente-troisième dessous (figuré) slabo mu gre, je v slabem položaju
faire quelque chose par-dessous la jambe (figuré, familier) prenagliti se v čem
interdit aux enfants au-dessous de 16 ans prepovedano za mladino pod 16 leti
mettre dessous prevrniti, dol vreči; podvreči, premagati
mettre sens dessus dessous obrniti vse narobe, postaviti vse na glavo
regarder en dessous skrivaj pogledati
rire en dessous potuhnjeno se smejati
vendre, acheter un objet au-dessous de sa valeur prodati, kupiti predmet izpod njegove vrednosti

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

dēstra f

1. desna, desna roka, desnica:
stringere la destra stisniti desnico
porgere la destra pren. pomagati

2. desna, desna stran:
tenere la destra držati se desne, iti po desni
attenti a destra pozor na desno!

3. polit. desnica:
la destra democristiana krščanskodemokratska desnica

dēsurgō -ere -surrēxī (—) (decomp.) od česa vsta(ja)ti: cenā d. dubiā H.; pren. (o soncu) = vziti, vzhajati: qui (ignes) faciunt solem certā desurgere parte Lucr.; occ. (od obeda vstati in) na stran iti: inanis voluntas desurgendi Plin.

desviar (pres: -ío) odvrniti (od), na stran pota zapeljati; pregnati, preplašiti; na stran zaviti

desviar una cuestión izogniti se vprašanju
desviarse izgubiti se, oddaljiti se, izogniti se, na stranpota zaiti

détourner [-turne] verbe transitif odvrniti, obrniti v stran, zasukati; figuré poneveriti

se détourner obrniti se stran, oddaljiti se (od prave poti)
détourner un ruisseau, une route speljati potok, cesto v stran
détourner les coups odvrniti, parirati udarce
détourner quelqu'un de son projet odvrniti koga od njegovega načrta
détourner de l'argent poneveriti denar

devant² [dəvɑ̃] masculin sprednja stran, sprednji del; ospredje (pri sliki)

chambre féminin sur le devant sprednja soba (na ulico)
patte féminin de devant sprednja taca
devant d'une chemise sprednji del srajce, plastron
balayer le devant de la maison pometati pred hišo
prendre, gagner le devant, les devants prehiteti, dobiti prednost

deviate [dí:vieit] neprehodni glagol & prehodni glagol (from)
odkloniti, oddaljiti (se), v stran kreniti; odvesti, odpeljati

dévier [devje] verbe transitif usmeriti v drugo smer, preusmeriti; odvrniti v stran; verbe intransitif kreniti ali odmakniti se s svoje smeri

dévier la circutation preusmeriti promet
dévier de son chemin kreniti s svoje poti
dévier de ses principes oddaljiti se od svojih načel

dexter -tera -terum, mlajše -tra -trum, adv. dext(e)rē, komp. dexterior -ius, gen. -ōris, superl. dextumus, mlajše dextimus 3 (osnovna obl. *dexiteros; prim. gr. δεξιός, δε-ξιτερός desen, osk. dextrst = dextra est, umbr. dextrame = in dextram, sl. desen, desnica)

1. desen, na desni nahajajoč se (ležeč), na desno, z desne strani: Varr., Lucr., Plin., Q. idr. oculus N., sinistrā manu retinebat arcum, dextrā ardentem facem praeferebat Ci., d. cornu (sc. exercitūs) C., ab dextra parte, ab dextro latere hostium C., dextrum latus H., dexteriore parte O. (naspr. laevā), neu te dexterior (preveč na desno) tortum declinet ad anguem neve sinisterior pressam rota ducat ad aram O., Sulla cum equitatu apud dextumos … curabat S. na skrajni desni, equus dexterior Suet., dextris et propioribus compendiis ire T. na desno po bližjih krajših poteh; predikativno (nam. adv.): quo tantum mihi dexter abis? V. tako daleč na desno.

2. pren.
a) okreten, spreten, (pri)ročen: Marius scriptis dexter in omne genus O. v vsakršnem opisovanju spreten, rem … ita dexter (ali dextere) egit, ut … L., apud regem dextre obire officia L., nemo dexterius fortunā est usus H.
b) avgursko = z desne (po grškem stališču ugodne) strani prikazujoč se, srečenosen, blagonosen, srečen: tua dexter adi pede sacra secundo L., d. fortuna, sidera V., dexter stetit H., dextro faciatis Apolline carmen O., dexter ades populo O.
c) occ. primeren, ugoden, pravi: quis rebus dexter modus V. kako bi se dala stvar najbolje izvršiti, d. potestas V. ugodna priložnost, dextro tempore (naspr. tempore laevo) H. — Pogosto subst.

I. dextera, mlajše dextra, -ae, f (sc. manus, prim. δεξιτερά, sc. χείρ)

1. desnica, desna roka, desna stran: eius furores hac dextera a cervicibus vestris reppuli Ci., decisa suum (svojega lastnika) dextera quaerit V., alicui dexteram porrigere, alicui dexteram tendere Ci. ali dextram dare alicui V. desnico (roko) podati komu (v znak prijateljstva, zvestobe), pogosto v abs. abl. datā dextrā N., L., datis inter se dextris (ob slovesu) L.; dextras coniungere V. podati si roke (in tako prijateljstvo skleniti), ali dextras iungere dextram V.; (v pozdrav) podati si roke; dextras miscere T. seči si v roke; pogosto adverbialno: a dextera Ci. ali samo dexterā S. z desne, na desni, ad dextram C. na desno, na desni, ad dextra laevaque O. ali samo dextrā ac sinistrā C. ali dextrā atque sinistrā Suet. z desne in leve, na desni in levi; z dat.: dextrā Danuvio Eutr. na desni strani Danuvija; z acc.: dextrā viam L. na desni strani ceste, dextrā ac sinistra fornicem Fest.

2. met.
a) podajanje rok, seganje v roke, s podajo rok dana beseda = slovesna obljuba, slovesno obljubljena zvestoba: si fidem more Persarum dextrā dedisset N., rex eum datā dexterā in fidem recepit N. podavši mu roko, dextram mittere N., T. po kom drugem slovesno obljubiti, dextras (dextram Iust.) ferre T. slovesne (slovesno) obljube (obljubo) prinesti, renovare dextras T. zavezo obnoviti, dextra quondam data V. nekdaj obljubljena zvestoba, dominorum dextras fallere V. gospodom obljubljeno zvestobo prelomiti.
b) pest = moč, hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo: meā dextrā O., ut … suā urbs haec periret dexterā H., invictaque bello dextera V., fata per Aeneae iuro dextramque potentem V., gloria dextrae Sil.
c) pesn. pomoč dajajoča desnica (roka), v pl. = pomožne čete, sploh čete, vojaki: dextras emere, mercari Sil.

— II. dext(e)ra -ōrum, n (= τὰ δεξιά) kar je na desni, desna stran: Ci., transmutans dextera laevis Lucr., dextra Ponti Vell. desna obala, eius (fluminis) dextra Plin. desni breg; v komp.: dexteriora petunt Cl.

Opomba: Nenavaden abl. pl. dextrābus: L., Andr. ap. Non.

diestra ženski spol desna roka, desnica, desna stran

diritto¹

A) agg.

1. raven:
strada diritta ravna cesta

2. pokončen:
alla sua età è diritto come un giovanotto pri njegovih letih je še zravnan kot mladenič

3. desni (del telesa):
lato diritto desna stran

4. pravi; pošten, dober:
la diritta via prava pot

B) avv.

1. nasproti

2. naravnost (tudi pren.):
andare diritto allo scopo iti naravnost k cilju

C) m

1. lice, prava, prednja stran:
il diritto di una medaglia lice, prednja stran medalje
prendere qcn. per il suo diritto pren. znati s kom ravnati
per diritto e per traverso pren. na vse strani; na tak ali drugačen način

2. tekstil prednja stran

3. šport direktni udarec (pri tenisu)

disadvantage [disædvá:ntidž] samostalnik
škoda, zguba; neugodnost, pomanjkljivost; neugoden položaj, slaba stran; ovira

to take s.o. at a disadvantage izrabiti neprilike koga
to sell at a disadvantage prodajati z izgubo
to be at a disadvantage, to labour under a disadvantage biti v slabem položaju; imeti izgubo

dīversus, st.lat. dīvorsus, 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. dīvertere, dīvortere) „vsaksebi obrnjen“, od tod

I.

1. v razne strani (sem in tja) obrnjen (držeč, idoč): diversam aciem in duas partes constituere C. na dve strani obrnjeno, diversa signa statuere L., ubi plures diversae semitae erant L., d. itinera C., L., T., diversae variae (variae = po suhem in po morju) viae Cat., d. fuga L., Cu. semkaj in tjakaj; occ. predik. = na razne strani, sem in tja, semkaj in tjakaj; najprej v pl.: diversi pugnabat C., cum … diversi discessissent N., diversi consules … discedunt, consules diversi abiere L., diversi circumspiciunt V., duo nomina diversa trahunt unum pectus O., diversi flebant servi O. proč obrnjeni; potem pri kolekt.: plebs habitat diversa locis O.; v sg.: quo diversus abis? V. kam si skrenil? metu ac libidine divorsus agebatur S. strah in strast sta ga zanašala sem in tja; adv.: divorse distrahitur Pl. (imetje) se razprši, pauci paulo divorsius concĭderant S. precej vsaksebi; subst. neutr. in diversum ali in diversa na razne strani: in diversa trahere N., in diversum auctores trahunt, utrum … an L. se ne ujemajo, trahebatur in diversa hinc meritis Antonii, inde Muciani epistulis T., in diversa abire Iust. ali labi Fl., Iust.; subst. masc.: diversos iterum coniungere amantes Pr. ali componere divorsos T. nesložne, razdorne.

2. pren. neodločen (-čna -čno), nestanoviten, omahujoč: diversi fremat inconstantia vulgi Tib., diversus animi (loc.) modo numen pavescere, modo minis populi terreri T.

3. ločen (oddaljen) drug od drugega, raztresen, eden tu — drugi tam, vsak posebej (zase), posamič(no): diversae state, ego ero paries (pretin) Pl., hoc omnes antea divorsi audistis S., legatos alium ex alio (za drugim) divorsos adgreditur S., sive iuncti unum premant, sive id diversi gerant bellum L.

4. razen, različen; (o krajih): qui (portus), cum divorsos inter se aditus habeant, in exitu coniunguntur et confluunt Ci., ex locis tam longinquis tamque diversis Ci., diversissimis locis L., diverso tractu, diversis partibus O., (flumina) diversa locis (po krajini) O.; pren. (o kakovosti): diversa genera bellorum et hostium Ci., d. studia, d. voluntates Ci., d. natura N., facies, d. formae, simulacra diversa figuris, diversi nitent mille colores O., prodigia terrebant diversis auctoribus vulgata T.; adv. acc. neutr. pl.: diversa sonare O. različno; z dat.: forma est diversa priori O. drugačna od prejšnje.

II.

1. na nasprotno ali drugo stran (obrnjen), na nasprotni ali drugi strani bivajoč (stoječ, ležeč), nasproten: ego divorsus distrahor Pl., e quibus (cingulis) duos maxime inter se diversos … obriguisse pruinā vides Ci. (o tečajih), erat iter a proposito diversum contrariamque in partem ire videbatur C., diversae ab flumine regiones C. odmaknjene, terrae, quas duo diversa maria amplectuntur L., in diversum iter equi concitati L. v dve nasprotni smeri, diversus Aesar O. zahodni (= vzhodu nasproten), in partes diversas bracchia tendens O., quem procul a patria diverso orbe excipit Eridanus O. na drugem koncu sveta, petit diversa O. krene v nasprotno smer, diversus luna percurret fenestras Pr., (iugum montis) altero cornu in diversum litus excurrit Cu., Alexander in diversa parte ripae statui suum tabernaculum iussit Cu., diversā regiae parte Cu. z nasprotne strani, Menelaus … diversum ad mare … deiectus est T.; subst. v adverbialnih zvezah: in diversum Plin., in diversa T. ali per diversum Plin., T. na nasprotno stran, v nasprotno smer, ex diverso adsultare T. z nasprotne strani, ex diverso stare Vell. nasproti, instructis e diverso hostibus Iust.

2. occ. nasproten = protiven, sovražen;
a) v vojni: victores diversam aciem Marti et Mercurio consecravere T., Armeniam diversis praesidiis vacuam fieri postulabant T.; subst.: quas enim ex diverso legiones? T.
b) v državi: factio Suet. ali pars Iust. nasprotna stranka; v pl.: partes Suet., aut in diversis aut in neutris fuisse partibus Sen. ph.
c) na sodišču: d. subsellia Q., T. ali diversae partis advocatus Suet. nasprotne stranke (gen. sg.), nasprotnikov (gen. pl.); subst. neutr. = nasprotna stranka, opozicija: invidiam in diversum transferre T., consistentis ex diverso patroni Q.; od tod e diverso (= contrā) nasprotno, nasproti: Suet., Arn.

3. pren. povsem različen, ves drugačen, nasproten, navzkrižen
a) (o stvareh); abs.: diversa ac dissimilis pars Ci., diversa sibi ambo consilia capiunt C., diversis duobus vitiis, avaritiā et luxuriā, civitatem laborare L., quid enim divorsius esse putandum est, … quam … Lucr., oris habitu simili aut diverso Q., duo tela diversorum operum O. s povsem nasprotnim učinkom, diverso tempore Iuv.; subst.: dividit ut bona diversis (= contrariis = malis), fugienda petendis H., dissimilia ac diversa componitis Sen. ph., diversa induere T., nullo in diversum auctore T., iudices per diversa implacabiles T. iz nasprotnih razlogov; z a(b): haec videntur esse a proposita ratione diversa Ci., ab his longe divorsae litterae S.; s samim abl.: quam diversum consuetudine illorum Plin. iun.; z dat.: est huic diversum vitio vitium prope maius H., diversum est huic eorum vitium, qui … Q., tamquam haec sententia priori diversa sit Q., vera bona atque illis multum diversa Iuv.; subst.: dicere diversa iis, quae aliis placebant Vell., quis non diversa praesentibus contrariaque exspectatis aut speret aut timeat Vell.; z inter: divorsa inter se mala, luxuria atque avaritia S., quorum omnium dissimilis atque divorsa inter se ratio est Q.; z ac (atque) ali quam (kakor alius): diversa in hac ac supradicta alite Plin., e diverso, quam in cibos deligitur Plin. čisto drugačne kakovosti kakor to, kar … , diversum valent quam iudicant Q., diversa, quam hostis mandaverat, censuit (Regulus) Fl., gloriam diversis artibus quam priores civitatis suae duces consecuturus Iust.
b) o osebah: quia a te totus diversus est Ci., diversus a maiorum institutis T.; z gen.: ut par ingenio, ita morum diversus T. povsem drugačnega značaja, inter paucos et sententiae diversos T. povsem različnega mnenja.

III. odročen, oddaljen, odmaknjen: maxime de Achaiae urbibus, regionis a se diversae, sollicitus L., ereptam patri natam diversa in pascua abstrahit O., arva colebat diversa Aetnae O., saltus diversi Cu., colunt discreti ac diversi T. posamič in na oddaljenih krajih, etiam quorum diversa oppida, tamen obvii (erant) T., proficiscebar in diversam provinciae partem Plin. iun.; subst. (ret.): diverso terrarum distineri T. v daljnih zakotjih.

doblar podvojiti (se), (skupaj) zganiti; ukriviti, upogniti, prepogniti; zvoniti (za umrlega); stran kreniti

doblar la cabeza skloniti glavo; umreti
doblar la cerviz ukloniti tilnik, ukloniti se
doblar la esquina zaviti okoli vogala, proč steči
doblar a palos pretepsti
le doblo la edad sem še enkrat toliko star kot on
doblar (a) otra calle v drugo ulico zaviti
doblarse ukloniti se sili
antes doblar que quebrar rajši se ukloniti kot se zlomiti

dorso moški spol hrbet; hrbtna stran

al dorso na hrbtni strani