Franja

refend, de [-dərəfɑ̃] adjectif

mur masculin refend ločilna stena v notrajnosti zgradbe, prestenek
bois masculin refend klani ali po dolžini žagani les
pierre féminin refend vogelni kamen

sevanj|e [é] srednji spol (-a …) fizika die Strahlung (beta Betastrahlung, gama Gammastrahlung, ionizirajoče ionisierende Strahlung, jedrsko Kernstrahlung, korpuskularno Korpuskularstrahlung, Teilchenstrahlung, radioaktivno radioaktive Strahlung, rentgensko Röntgenstrahlung, sestavljeno Mischstrahlung, termično thermische Strahlung, toplotno Wärmestrahlung, ultravijolično Ultraviolettstrahlung, zavorno Bremsstrahlung); die Radiation, die Strahleneinwirkung; iz česa: die Abstrahlung
sončno sevanje die Sonneneinstrahlung
zemeljsko sevanje Erdstrahlen množina
detektor ionizirajočega sevanja das [Strahlungsmeßgerät] Strahlungsmessgerät
doza sevanja die Strahlendosis, ob obsevanju: Bestrahlungsdosis
Kirchhoffov zakon sevanja Kirchhoffsches Strahlungsgesetz
moč sevanja die Strahlungsleistung
obolenje zaradi sevanja medicina die Strahlenkrankheit
okvara zaradi sevanja medicina der Strahlenschaden
oseba, ki je umrla zaradi sevanja der / die Strahlentote
smrt zaradi sevanja der Strahlentod
učinkovanje/učinek sevanja die Strahlenwirkung
vir sevanja die Strahlenquelle
zakon sevanja das Strahlungsgesetz
varstvo/zaščita pred sevanjem der Strahlenschutz, Strahlungsschutz
stena za zaščito pred sevanjem die Strahlenschutzmauer
izpostaviti radioaktivnemu sevanju (etwas) verstrahlen
občutljiv za sevanje strahlensensibel

séveren (-rna -o) adj.

1. settentrionale, nord, del nord; nordico:
severna Francija la Francia del nord
Severna Koreja Corea del Nord
severna stena gore la parete nord del monte
severna ljudstva popoli nordici

2. boreale; artico:
severna polovica zemlje emisfero boreale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. severna lisica volpe bianca, polare (Alopex lagopus)
geogr. severna zemljepisna širina latitudine nord
zool. severni dular piviere tortolino (Eudromias morinellus)
astr. Severni križ Croce del Nord
zool. severni medved orso bianco, polare (Thalarctus maritimus)
severni jelen renna (Rangifer tarandus)
fiz. severni magnetni pol polo magnetico Nord
geogr. Severni pol Polo Nord
Severni povratnik tropico del Cancro
severni tečajnik circolo polare artico
severni sij aurora boreale

séveren del Norte; norte; septentrional; boreal; ártico

severno od al norte de
severna Amerika América f del Norte, Norteamérica f
severna Španija España f del Norte, el Norte de España
severni kolodvor estación f del Norte
Severno Ledeno morje Océano m Glacial Ártico
Severno morje mar m del Norte
severna poluta hemisferio m boreal
severna španska obala costa f cantábrica
severna obala costa f del norte, costa septentrional
severni polarni krog círculo m polar ártico
Severni rt cabo m (del) Norte
severni sij aurora f boreal
severna stran lado m norte
severna stena (gorska) pared f norte
severni tečaj polo m norte
ekspedicija na severni tečaj expedición f al polo norte
severni veter viento m (del) norte; poet aquilón m, bóreas m

severn|i [é] (-a, -o) nördlich; (nordijski) nordisch; (na severni strani) nordseitig; Nord- (breg das Nordufer, Nemec der Norddeutsche, rob der Nordrand, veter der Nordwind, dežela das Nordland, der Nordstaat, meja die Nordgrenze, morska pot die Nordpassage, obala die Nordküste, stena die Nordwand, Evropa Nordeuropa, Italija Norditalien, okno das Nordfenster, pobočje der Nordhang, stran die Nordseite)

skalnat (-a, -o) felsig, Fels- (polica das Felsband, stena die Felswand)

skálnat skalovít rocky; rock; craggy; rocklike

skálnat, skalovít greben rocky ridge
skálnat, skalovíta polica ledge
skálnat, skalovíta stena wall of rock
skálnat, skalovíta tla rock soil
skálnat, skalovít otok rocky island
skálnat, skalovíto melišče rock debris
skálnat, skalovít udor rockslide

skálnat, skalovít rocheux, couvert de rochers

skalnata obala côte rocheuse
skalnata stena paroi rocheuse (ali de rocher)
skalnata čer, kleč écueil moški spol, récif moški spol
Skaln(at)o gorovje les (Montagnes) Rocheuses

skálnat rocoso; de roca; cubierto de rocas; roqueño

Skalnato gorovje Montañas f pl Rocosas
skalnata obala costa f rocosa
skalnata stena pared f de una roca; peña f escarpada
skalnata kleč, čer escollo m
skalnata tla suelo m roqueño

skaln|i (-a, -o) Felsen-, Fels- (tudi rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija) (blok/klada der Felsblock, golob die Felsentaube, greben der Felsgrat, grob das Felsgrab, Felsengrab, masiv das Felsmassiv, ožina der [Felsenpaß] Felsenpass, polica der Felsvorsprung, das Felsband, razpoka die Felsenkluft, slikarija das Felsbild, stena die Felswand, terasa die Felsterasse)
skalno sidro (sidranje v skalo) gradbeništvo, arhitektura der Felsanker

slep [é] (-a, -o)

1. medicina blind
barvno slep farbenfehlsichtig, farbenblind
napol slep halberblindet
od rojstva slep blindgeboren
slep in gluh taubblind
slep zaradi bleska snega schneeblind

2. figurativno blind (za für)
čisto slep stockblind
slep bes sinnlose Wut
slepa neumnost blinder Unverstand
slepa pokorščina der Kadavergehorsam
gradbeništvo, arhitektura slepa stena blinde Mauer
slepa uničevalna sla blinde Zerstörungswut
-blind (za realnost realitätsblind), blind- (prepričan blindgläubig), Blind-
na slepo srečo drauflos

spanisch španski; spanische Wand španska stena; spanische Sprache španščina; spanischer Reiter Heerwesen, Militär španski jezdec; Spanischer Bürgerkrieg španska državljanska vojna; Spanische Fliege španska muha; spanischer Pfeffer feferon; das kommt mir spanisch vor to se mi zdi več kot čudno

srédnji (-a -e) adj.

1. centrale:
srednja vrsta fila centrale

2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media

steklen [é] (-a, -o) aus Glas, gläsern; Glas- (akvarij das Glasaquarium, biser die Glasperle, filament die Glasseide, papir das Glaspapier, pokrov der Glasdeckel, die Glasabdeckung, prah das Glasmehl, trak das Glasband, zidak der Glasbaustein, bučka der Glaskolben, harfa die Glasharfe, krogla die Glaskugel, vitrina der Glasschaukasten, stena die Glaswand, streha das Glasdach, vrata die Glastür, zgradba der Glasbau, talina die Glasschmelze, oko das Glasauge)

steklén de vidrio, de cristal; vitreo; vidriado ; (zlasti fig) vidrioso

steklena črepinja (drobec) casco m (fragmento m ali astilla f) de vidrio
steklena dvorana (palača, nakit, zvonec) sala f (palacio m, bisutería f campana f) de cristal
steklena cev tubo m de cristal (ali de vidrio)
steklena krogla bola f de vidrio, (votla) globo m de cristal
steklena masa masa f de vidrio fundido
steklena omarica vitrina f
steklen biser (nit, ploščica) perla f (filamento m, baldosa f) de vidrio
steklen papir papel m de lija (ali de esmeril)
steklena opeka (vata, volna, streha) ladrillo m (guata f, lana f, tejado m ali techo m) de vidrio
steklen pogled (fig) mirada f vidriosa
steklena posoda recipiente m de cristal; vajilla f de cristal
steklena plošča placa f de vidrio
steklena šipa cristal m, vidrio m
vstaviti steklene šipe poner cristales
steklena stena pared f vidriera divisoria
steklena vrata vidriera f
steklena veranda veranda f de cristales
steklen zamašek tapón m esmerilado
trgovina s steklenimi izdelki tienda f de artículos de cristal; almacén m de cristalería

sténica (-e) f dem. od stena paretina

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

stransk|i¹ (-a, -o)

1. (ob strani) seitlich; rastlinstvo, botanika seitenständig; (bočni) Lateral-; pravo (po stranski liniji) kollateral; Seiten- (del das Seitenstück, der Seitenteil, hodnik der Seitengang, predelek das Seitenfach, šiv die Seitennaht, rob der Seitenrand, transportni trak das Seitenförderband, trakt der Seitentrakt, žep die Seitentasche, stena die Seitenwand, krilo der Seitenflügel, naslanjalo die Seitenlehne, okno das Seitenfenster)

2. (z boka) Seit- ( športmet der Seitwurf)

strapiombo m

1. štrlina

2. prepad

3. alpin. previs:
parete a strapiombo previsna stena

strm (-a, -o) steil; prepad, stena: schroff, abschüssig; teren: steil, gefällereich; Steil- (krivulja die Steilkurve, obala das Steilufer, die Steilküste, obalna stena der Steilhang, streha das Steildach, tehnika navoj das Steilgewinde)
strmo pobočje (prepadno) der Bergabsturz
strmo se spuščati steil abfallen, abstürzen ➞ → strmo streljanje