Franja

général, e, aux [ženeral, ro] adjectif splošen, obči; glaven; masculin splošno(st)

d'intérêt général splošno koristen
dans l'intérêt général v splošnem interesu
à l'étonnement général na splošno začudenje
en général v splošnem, na splošno, navadno, večinoma
amnistie féminin générale splošna amnestija
assemblée féminin générale glavna skupščina, občni zbor
bien masculin général splošna blaginja
culture féminin générale splošna izobrazba
directeur masculin général generalni, glavni direktor
état masculin général de la santé splošno zdravstveno stanje
Etats masculin pluriel généraux (histoire) generalni stanovi
état-major masculin général (militaire) glavni štab, generalštab, vrhovno poveljstvo oboroženih sil
frais masculin pluriel généraux obratni stroški
grève féminin générale splošna stavka
n'avoir qu'une idée générale de la question imeti le splošen, površen pojem o problemu
mandate masculin général generalno pooblastilo
mobilisation féminin générale splošna mobilizacija
opinion féminin générale splošno mnenje
quartier masculin général (militaire) glavni vojaški stan
secrétaire général generalni tajnik

gēns, gentis, f (genere = gīgnere; prim. gr. γενεά, jon. γενεή rod, pleme, pokolenje)

I. (v družinskopravnem pomenu)

1. rod, pleme, sorodstvo, tj. zveza (skupek) več po skupnem pokolenju ali rodovnem imenu (nomen gentile ali gentis) in po skupnih bogoslužnih obredih združenih družin ali rodbin (familae, stirpes): gens Manlia CI., Iulia gens L., non communiter modo Corneliae gentis, sed proprie familiae suae (= Scipijonov; Kornelijevem rodu so namreč pripadali Dolabellae, Lentuli, Rufini, Scipiones, Sullae idr.) L., Sulla gentis patriciae nobilis fuit S., patriciae gentis vir L.; sprva se je beseda uporabljala le za patricije, ko pa je bil plebejcem dovoljen conubium s patriciji, tudi za plebejce; od tod: quamvis periurus erit, sine gente H. brez prednikov, nizkega rodu; zaničlj.: gens ista Clodia CI. svojat. Najstarejši patricijski rodovi, ki so pripadali trem prvotnim občinam (okrajem), imenovanim Ramnes, Tities in Luceres, so se imenovali maiores gentes starejši rodovi, plebejski, ki jih je šele kralj Tarkvinij Prisk povzdignil v patricijski stan in pozval v senat, minores gentes mlajši rodovi; po tem so se tudi senatorji ločili v patres maiorum gentium in patres minorum gentium sen., ki jih je Romul, in sen., ki jih je Tarkvinij Prisk pozval v senat = sen. prvega in sen. drugega reda: CI., L., T. Od tod metaf.: dii maiorum gentium in dii minorum gentium CI. starejša-mlajša = višja-nižja božanstva; podobno: Cleanthes, qui quasi maiorum est gentium Stoicus CI. izborne -, izbrane vrste.

2. meton. zarod, potomec: heroes, salvete, deûm gens CAT., vigilasne deûm gens, Aenea? V., Tirynthia gens est (= Fabius) SIL. –

II. (v narodnopravnem pomenu)

1. (o narodih) pleme, narod (= skupek več manjših rodov (nationes) istega pokolenja in jezika): g. Allobrogum, Cilicum, Sabina aut Volsca CI., omnes exterae gentes ac nationes CI. plemena in posamezni rodovi, exterae gentes CI. inozemstvo, Athenienses, quae gens Ionum habetur CI. ki veljajo za jonsko pleme, ius gentium CI. mednarodno pravo, g. Nerviorum, Sueborum C., terruit urbem, terruit gentes H., ita nationis nomen, non gentis evaluisse T.; occ. pl. gentes =
a) tujci, inozemci, barbari: AUCT. B. HISP., duretque gentibus ... odium sui T.
b) pogani, neverniki: ECCL., VULG. Pogosto je partitivni gen. pl. v splošnem pomenu „svet“, večinoma v zvezi z besedami ubi, ubinam, ubicumque, (n)usquam, longe, minime idr.: ubi gentium S. kje na svetu, ubinam gentium sumus? CI. kje na svetu (kje zaboga) pa smo? ubicumque terrarum et gentium CI. kjer koli ljudje prebivajo, abesse longe gentium CI. biti pri zelo oddaljenih narodih (= daleč po svetu), usquam gentium PL. nekje, nusquam gentium TER. nikjer, nec usquam gentium AP. in nikjer, minime gentium TER. za ves svet ne, nikakor ne.

2. meton.
a) občina, srenja (kakega mesta): oppidum, quae gens ... C., omnes eius gentis cives N.
b) kraj, (po)krajina, okraj, okrožje: ei Syriam, Babylonem, Persas integerrimas gentes ad diripiendum tradidisti CI., qui Cataoniam tenebat, quae gens iacet supra Ciliciam N., ipsum in eam gentem iturum L., gentes viduatas esse suis cultoribus ARN. –

III. (redko v naravnopravnem pomenu)

1. rod (= genus, več posameznikov, ki po rojstvu in podobnosti spadajo v eno vrsto): gens humana CI., H.

2. (o živalih) pleme, pasma: quos (equos) in spem statues submittere gentis V., utque luat poenas gens haec (vulpium) O., intestino bello totae gentes (apium) consumuntur COL.

gente ženski spol ljudje, ljudstvo, narod; osebje, služinčad; ladijsko moštvo

gente de alpargata kmečko ljudstvo
gente baja preprosto ljudstvo; sodrga
gente de color nebelci (mulati, črnci itd.)
gente de dinero bogataši
gente de la hampa vagabundi
gente de levita izobraženi ljudje
gente de mal aivir, gente non sancta, gente perdida malopridneži
gente de medio pelo srednji stan
- menuda otroci; sodrga
gente moza mladi ljudje
gente de paz dobri ljudje
¿quién? ¡gente de paz! (mil) stoj! Kdo tam? - Prijatelji!
gente de poco más o menos povprečni ljudje
gente de trato trgovci
gente de la vida (airada) razuzdanci
de gente en gente od ust do ust
bullir de gente mrgoleti ljudi
hacer gente (voj) novačiti vojake; zbuditi pozornost
ande ro caliente y riase la gente lastna komodnost je čez vse

gláven principal, capital, essentiel

glavni dobitek gros lot
glavna jed plat moški spol principal (ali de résistance)
glavno mesto capitale ženski spol
(gledališče) glavna oseba personnage moški spol principal
glavna postaja gare ženski spol centrale
(vojaško) glavni stan quartier moški spol général (Q. G.)
glavni števnik nombre moški spol cardinal
glavni urednik rédacteur moški spol en chef
glavna vaja répétition ženski spol générale
glavni vhod entrée ženski spol principale

gláven¹ (-vna -o)

A) adj.

1. principale, essenziale, centrale:
glavni deli (česa) le parti principali
doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
glavna pošta posta centrale
glavna prometna žila arteria principale

2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
glavni oltar altare maggiore
glavni trg piazza principale, centrale
glavni inženir l'ingegnere capo
glavno mesto (države) la capitale
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
arhit. glavna ladja navata centrale
mat. glavna normala la grande normale
jur. glavna obravnava dibattimento
min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
petr. glavna rudnina minerale essenziale
gled., film. glavna oseba protagonista
kem. glavna sestavina principio attivo
med. glavna sestra caposala
glavna tema, točka quia
arhit. glavna vrata (palače) prodromo
rib. glavna vrv maestra
glavna sezona alta stagione
navt. glavni jambor albero maestro
film. glavni snemalec operatore di presa
voj. glavni stan Quartier Generale
lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
lingv. glavni števnik numerale cardinale
glavni ključ passe-partout, comunella
grad. glavni nosilni zid muro di spina
šol. glavni odmor ricreazione
hidravl. glavni odvodnik mandracchio
glavni predstavnik (struje itd.) capofila
elektr. glavni razdelilnik ripartitore
arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
strojn. glavno vreteno mandrino
navt. glavno jadro vela maestra

B) glávni (-a -o) m, f, n

1. (glavni) principale, capo, direttore:
govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
v glavnem quasi del tutto; in generale

gláven principal; cardinal; de la cabeza

glavni dobitek primer premio m; (fam) (premio m) gordo m
glavna jed (fam) plato m fuerte
glavno mesto capital f
glavni namen objetivo m principal
glavna knjiga (trg) libro m mayor
glavni oltar altar m mayor
glavna oseba (gledal) personaje m principal
glavna postaja estación f central
glavni stan (voj) cuartel m general
glavni števnik número m cardinal
glavni urad central f
glavna uš piojo m de la cabeza
glavni vhod entrada f principal

glavn|i¹ (-a, -o) Haupt- (cilj das Hauptziel, dedič der Haupterbe, dobitek der Hauptgewinn, igralec der Hauptdarsteller, izhod der Hauptausgang, krivec der Hauptschuldige, krov das Hauptdeck, motor der Hauptmotor, naslov der Haupttitel, nosilec der Hauptträger, obrok die Hauptmahlzeit, odjemalec der Hauptabnehmer, oltar der Hauptaltar, opornik die Hauptstütze, pogoj die Hauptbedingung, pomen die Hauptbedeutung, portal das Hauptportal, posevek die Hauptfrucht, predmet das Hauptfach, priključek der [Hauptanschluß] Hauptanschluss, slop die Hauptstütze, sodnik der Hauptschiedsrichter, Oberschiedsrichter; stan das Hauptquartier, telefonski aparat der [Hauptanschlußapparat] Hauptanschlussapparat, trg der Hauptplatz, vhod der Haupteingang, vod die Hauptleitung, zidec/napušč das Hauptgesims, apsida die Hauptapsis, napaka der Hauptfehler, poteza der Hauptzug, cesta die Hauptstraße, črpalka die Hauptpumpe, figura die Hauptfigur, igralka die Hauptdarstellerin, knjiga das Hauptbuch, korenina die Hauptwurzel, krivec der/die Hauptschuldige, gradbeništvo, arhitektura ladja das Hauptschiff, naloga die Hauptaufgabe, pravo obravnava die Hauptverhandlung, pošta das Hauptpostamt, priča der Hauptzeuge, proga die Hauptlinie, Hauptstrecke, Hauptbahn, prometnica die Hauptverkehrsader, ročica die Hauptverteilerleitung, sestavina der Hauptbestandteil, težava die Hauptschwierigkeit, pravo točka obtožnice der Hauptanklagepunkt, ulica die Hauptstraße, vloga die Hauptrolle, zahteva die Hauptforderung, stikalo der Hauptschalter)

grofovsk|i (-a, -o) gräflich; Grafen- (stan der Grafenstand, krona die Grafenkrone, cerkev die Grafenkirche)

grofóvski count's, earl's; belonging to (ali worthy of) a count (oziroma an earl); figurativno noble

grofóvska krona earl's (oziroma count's) coronet
grofóvski stan earldom; rank of count

holy [hóuli] pridevnik (holily prislov)
svet, posvečen; pobožen, čednosten

Holy Alliance sveta aliansa
holy bread hostija
Holy Communion obhajilo
Holy Father sveti oče, papež
Holy Innocents' Day dan nedolžnih otročičev
Holy Land Sveta dežela, Palestina
holy orders duhovniški stan
Holy Office inkvizicija
Holy Roller vernik neke ameriške sekte, ki se v ekstazi valja po tleh
Holy Rood križ, razpelo
the Holy One bog, božanstvo
Holy Trinity sveta trojica
Holy Week Veliki teden
Holy Writ Sveto pismo
holy water blagoslovljena voda
navtika, sleng holy Joe pobožnjak
sleng holy terror grozen človek, nemogoč otrok

in-discrētus 3 (in [priv.], discernere)

1. (konkr.) neločen, neločljiv: Varr., Q., Plin., Cels., Amm., indiscretis vocibus T. vse križem kričeč; occ.: suum cuique sanguinem (meso in kri) indiscretum esse T. neločljiv.

2. (abstr.) nerazločen, nerazločljiv, ki ga ni moč razlikovati: simillima proles, indiscreta suis (svojcem) V.

3. brez razločka (razlike): Sen. ph., Eutr., indiscreti inibunt (locos) T. ne glede na stan, hinc vel illinc adpellere indiscretum est T. je vseeno; v tem pomenu tudi adv. indiscrētē: Plin., Amm., Iul. Val.

kaznivo dejanje srednji spol pravo die Straftat, die strafbare Handlung (proti gegen), das Delikt, (davčno Steuerstraftat, storjeno iz malomarnosti Fahrlässigkeitsdelikt, storjeno z opustitvijo Omissivdelikt, ogrožanja Gefährdungsdelikt, posilstva Notzuchtverbrechen, s prepovedano posledico Erfolgsdelikt, zoper javno moralo Sittlichkeitsdelikt, nadaljevano Fortsetzungsdelikt, naklepno Vorsatzdelikt, opustitveno Unterlassungsdelikt, priložnostno Gelegenheitsdelikt)
čas storitve kaznivega dejanja die Tatzeit
dejanski stan kaznivega dejanja der Straftatbestand
okoliščina kaznivega dejanja der Tatumstand
ponovna storitev kaznivega dejanja der Rückfall
storilec kaznivega dejanja der Straftäter, der Täter
pomoč pri kaznivem dejanju die Beihilfe
sestaviti zapisnik o kaznivem dejanju den Tatbestand aufnehmen
idealni stek kaznivih dejanj die Tateinheit
realni stek kaznivih dejanj die Tatmehrheit
storiti kaznivo dejanje eine Straftat begehen, straffällig werden, sich strafbar machen
ponovno zagrešiti kaznivo dejanje rückfällig werden
priznati/priznavati kaznivo dejanje geständig sein
razglasiti za kaznivo dejanje für strafbar erklären
oseba, ki ve za kaznivo dejanje der Mitwisser, die Mitwisserin

kmečk|i [é] (-a, -o) bäuerlich, Bauern-, ländlich, Land-, (vaški) dörflich, Dorf- (fant der Bauernjunge, kruh das Bauernbrot, Landbrot, stan der Bauernstand, hiša das Bauernhaus, hrana die Bauernkost, peč der Bauernofen, soba das Bauernzimmer, stranka die Bauernpartei, prebivalstvo das Landvolk, maslo die Landbutter)

kméčki rustic; rural; peasant; country(-); (neotesan) boorish

kméčko deklè country girl, country lass
kméčko delo peasant labour
kméčko dvorišče farmyard
kméčka gostilna village inn, country pub
kméčki fant, mladenič country lad, young peasant
kméčka hiša farmhouse
kméčki hlapec farmhand, hireling
kméčka koča cottage
kméčko ljudstvo peasants pl, country people; peasantry; farmers pl
kméčka noša rustic dress
kméčka ohcet country wedding
kméčko pohištvo rustic furniture
kméčko posestvo farm, farmstead, ZDA tudi ranch
kméčka preprostost rusticity
kméčki stan peasantry
kméčki upor peasant rising
dobiti kméčki značaj to acquire a rustic character, to rusticate
napraviti kméčko to countrify

laišk|i (-a, -o) Laien- (apostolat das Laienapostolat, pridigar der Laienprediger, stan der Laienstand, pridiga die Laienpredigt)

lībertīnus 3 (lībertus) osvobojen (suženjstva), osvobojencem, osvobojenkam (njihovemu številu in stanu) pripadajoč, osvobojencev (osvobojenk) se tičoč, osvobojenski: idem hoc decretum est … in P. Umbrenum, libertinum hominem Ci., equiti Romano tam locupleti libertinus homo sit heres? Ci., sunt etiam libetini optimates Ci., me libertino patre natum ali me libertino natum patre H., patre libertino humili fortunā ortus L., socii navales libertini ordinis L., mulier l. L., Suet., Acilius Sthenelus e plebe libertina Plin., et libertinas arca flagellat opes Mart., quattuor milia libertini generis ea superstitione infecta T., cum quosdam etiam libertini generis mitti deprendisset Suet., l. condicio Dig. Od tod subst.

1. lībertīnus -ī, m osvobojenec (glede na svoj stan in položaj v državi, naspr. civis, ingenuus; prim. lībertus). Sprva se je osvobojenec imenoval libertus, njegov sin libertinus, šele vnuk je bil ingenuus; v času cesarjev pa je bil že osvobojenčev sin ingenuus, osvobojenci sploh pa libertini: ita pars libertinorum est Pl., quod vis genus ibi hominum videas: equitem, peditem, libertinum Pl., duos se habere vicinos, superiorem, equitem Romanum, inferiorem, libertinum Ci., ipse ex libertini filiā susceperit liberos? Ci., Ti. Gracchus libertinos in urbanas tribus transtulit Ci., unde mundior exiret vix libertinus honeste H., libertinus erat, qui circum compita siccus lautis mane senex manibus currebat H., nec ingenui modo aut iuniores sacramento adacti, sed seniorum etiam cohortes factae libertinique centuriati L., quid est enim eques Romanus aut libertinus aut servus? Sen. ph., qui servus est, si manumittatur, fit libertinus, non item addictus Q., servus cum manumittitur, libertinus: addictus recepta libertate ingenuus Q., etiam libertinis idem munus ultro flagitantibus T., neminem umquam libertinorum adhibitum ab eo cenae excepto Mena Suet., (sc. Claudius) Appium Caecum censorem, generis sui proauctorem, libertinorum filios in senatum adlegisse docuit, ignarus, temporibus Appi et deinceps aliquandiu libertinos dictos non ipsos, qui manu emitterentur sed ingenuos ab his procreatos Suet., liberorum hominum alii ingenui sunt, alii libertini. Ingenui sunt, qui liberi nati sunt: libertini sunt, qui ex iusta servitute manu missi sunt G., libertorum filii apud antiquos libertini appellabantur quasi de libertis nati Isid.

2. lībertīna -ae, f osvobojenka: ingenuamne an libertinam? Pl., Myrtale l., l. Phryne H., tutior at quanto merx est in classe secunda, libertinarum dico H., amore libertinae perinfamis Suet.

llano raven; gladek; preprost; priljuden, dobrodušen; domač; robat; neznaten; jasen; na predzadnjem zlogu naglašen

estado llano meščanski in kmečki stan
de llano (en) llano jasen in razločen
es caso llano stvar je jasna
poner llano napraviti lahko razumljivo, poenostaviti

màntija ž (gr. mantion)
1. kuta: kaluđerska mantija
2. talar, sutana: objesiti -u o klin obesiti kuto na klin, zapustiti duhovski stan

Mārciānus -ī, m Marciján

1. Ikelovo (Icelus) ime po povzdignjenju v viteški stan: T., Suet.

2. Galienov general: Cl.

3. Simahov prijatelj, zelo izobražen, l. 384 po Kr. vicarius Africae, l. 394 proconsul Africae: Symm.

4. Ciceronov osvobojenec in oskrbnik: Ci. ep.

marital [mǽritl, məréitl] pridevnik (maritally prislov)
zakonski možev

marital partners zakonca
marital rights zakonske pravice
pravno marital status zakonski stan