Franja

lober [lɔbe] verbe transitif, sport pognati žogo nad nasprotnikovo glavo

l'avant centre a lobé le gardien de but srednji napadalec je sunil žogo nad vratarjevo glavo

Locrī -ōrum, m (Λοκροί)

1. Lókri(jci), preb. gr. pokrajine Lokride, in sicer: na severu Locrī Epicnēmidiī (Λοκροὶ Ἐπικνημίδιοι) Lokri(jci) Epiknemidijci, epiknemidijski Lokri(jci) (= „Lokri(jci) na pogorju Knémis“): Plin., na zahodu Locrī Ozolae (Λοκροί Ὀζόλαι) Lokri(jci) Ozoli, ozolski Lokri(jci): Plin., na jugu Locrī Opūntiī (Λοκροὶ Ὀπούντιοι) Lokri(jci) Opuntijci, opuntski Lokri(jci). Nom. pl. (v gr. obl. Locroe) Lókri(jci), naslov Menandrove gledališke igre: Q. — Od tod
a) subst. Locris -idis in -idos, f (Λοκρίς) α) pokrajina Lókrida v srednji Grčiji: L., Mel. β) Lókrijka: Cat.
b) adj. Locrēnsis -e lókrijski: ager Plin.; subst. Locrēnsēs -ium, m = Locrī: L.

2. Locrī z vzdevkom Epizephyrii (Λοκροὶ Ἐπιζεφύριοι) Lókri Epizefírijci (= zahodni Lokri), mesto v južni Italiji na Brutijskem, severovzhodno od Regija, naselbina ozolskih Lokrov (danes le še nekaj razvalin pri kraju Motta di Bozzano): L. Od tod preb. Locrī -ōrum, n: Ci., L. ali Locrēnsēs -ium, m: Ci., L. Lókri(jci).

Marcomanī (Marcomannī) -ōrum, m (Μαρκομανοί, Μαρκομάννοι) Markománi, svebsko pleme, ki so se ga Rimljani najbolj bali. Živeli so v Germaniji ob srednji Majni; od tod jih je kralj Maroboduj (gl. Maroboduus) okrog l. 8 popeljal v deželo keltskih Bojcev (Boi(o)hemum = Böhmen, danes Češka), od koder so za časa cesarja Marka Avrelija vdrli v rimsko cesarstvo (markomanska vojna od 166—180 po Kr.): C., T., Vell., Stat. — Od tod adj. Marcomannicus 3 markománski: bellum Eutr.

medieval srednjeveški

época medieval srednji vek

medio polovičen, pol, na pol

medio billete polovična vozovnica, otroška vozovnica
punto medio središče
medio hermano polbrat
media hora pol ure
una hora y media ura in pol
media latinidad vulgarna latinščina
media luna polmesec; Arg rogljič(pecivo)
media naranja polovica oranže; fig zakonska polovica
media noche polnoč
era media mañana bilo je sredi dopoldneva
¡ni media palabra! nobene besede več! velja!
medio tiempo (šp) polčas
medio vacío, medio desnudo na pol prazen, nag
edad media, media edod srednji vek
de edad media srednjeveški
de media edad srednje starosti
velocidad media srednja (poprečna) hitrost
dos y medio dva in pol
por término medio v poprečju, poprečno
tonto y medio čisto prismojen, neumen
a medio abrir priprt
a medio asar pol pečen
a medio camino na pol pota
a media luz v polsenci
a medio vestir na pol oblečen
a media voz poglasno
son las tres y media ura je pol štirih
dar media vuelta obrniti se
¡media vuelta a la derecha! na desno okrog!
dormido a medios na pol speč

mesolabium -iī, n (gr. μεσολάβιον) mezolábij, matematično orodje Eratostena, ki je z njim poiskal srednji črti sorazmernici (proporcionali): Vitr.

middle-bracket [mídlbrækit] pridevnik
s srednjim dohodkom

a middle-bracket income srednji dohodek

middle-class [mídlkla:s] pridevnik
meščanski

middle-class class(es) srednji stan, meščanstvo

moyen-âge [mwajɛ̃naž] masculin sreunji vek (467-1453)

le haut moyen-âge zgodnji srednji vek
le roman moyen-âge srednjeveški roman

možgan|i moški spol množina

1. anatomija das Gehirn, -hirn (mali Kleinhirn, vmesni Zwischenhirn, rombasti Rautenhirn, sprednji Vorderhirn, srednji Mittelhirn, veliki Großhirn, zadnji Hinterhirn)
figurativno kurji možgani das Spatzengehirn
|
medicina mehčanje možganov die Hirnerweichung, Gehirnerweichung
krvavitev v možgane die Gehirnblutung, Hirnblutung
mirovanje možganov die Hirnstille
figurativno pranje možganov die Hirnwäsche, Gehirnwäsche
medicina pretres možganov die Gehirnerschütterung
figurativno napenjanje možganov die Denkarbeit
napenjati možgane das Hirn anstrengen
podoben možganom hirnähnlich
figurativno brez možganov gehirnlos, gehirnamputiert

2. jed: das Hirn
možgan z jajcem Hirn mit Ei

3.
živalstvo, zoologija Neptunovi možgan das Neptunsgehirn

možgáni (-ov) m pl.

1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
anat. mali možgani cervelletto, cerebello
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. veliki možgani cervello, encefalo
med. mehčanje možganov encefalomalacia
pretres možganov commozione cerebrale
telečji možgani cervello di vitello

2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

4. inform.
elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
napenjati možgane spremere le meningi
rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
pobrskati po možganih cercare di ricordare
imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa

mráčen (-čna -o) adj.

1. scuro, buio; cupo:
mračna noč notte buia
mračen prostor locale scuro, buio

2. pren. (neugodno razpoložen) tetro, cupo:
mračen značaj carattere tetro
mračno razpoloženje umore tetro

3. pren. (zelo neprijeten) tetro, lugubre:
pregnati mračne misli cacciare i pensieri lugubri

4. pren. (ki nasprotuje svobodi, napredku) oscuro, tenebroso, buio:
mračne sile forze oscure
mračni srednji vek i secoli bui (del Medioevo)

5. pren. (časovno odmaknjen v neznano preteklost) tenebroso;
mračni bogovi dei ostili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slikati kaj v mračnih barvah raffigurare qcs. in toni foschi
zool. mračni termit termite lucifuga (Reticulotermes lucifugus)

naci samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi, neformalno (nacist) ▸ náci
V Avstriji je za malikovanje Hitlerja in naci idej zagrožena visoka zaporna kazen. ▸ Ausztriában Hitler és a náci eszmék bálványozásáért hosszú börtönbüntetés szabható ki.
Dollfussa so naciji ubili leta 1934. ▸ Dollfusst 1934-ben ölték meg a nácik.
Povezane iztočnice: naci punk

2. tudi v pridevniški rabi, neformalno, izraža negativen odnos (nacionalistični nestrpnež) ▸ náciPoglejte malo videe, sami nestrpneži, huligani in naciji. ▸ Kukkantsanak bele a a videókba, csupa intoleráns alak, huligán és náci.

3. tudi v pridevniški rabi, neformalno, lahko izraža negativen odnos (zahtevnež) ▸ náci
V srednji šoli so imeli res naci profesorja, ki je spraševal prav vsako uro. ▸ A középiskolában volt egy náci tanáruk, aki minden egyes órán feleltetett.

način² moški spol (-a …) slovnično

1.
glagolski način das Genus verbi, Verbalgenus, die Aktionsform
tvorni način (aktiv) das Aktiv
trpni način (pasiv) das Passiv
srednji način (medij) das Medium

2. sintaktični: der Modus
irealni način der Irrealis

3.
prislovno določilo načina die Umstandsbestimmung, die Modalbestimmung
prislov načina das Modaladverb
| ➞ → naklon

napadal|ec moški spol (-ca …) vojska der Angreifer; šport der Angriffsspieler, der Stürmer (srednji Mittelstürmer); svoj. prid.: napadalčev

napadálec (-lca) | -lka (-e) m, f

1. attaccante; assalitore (-trice); aggressore, aggreditrice

2. pren. critico, censore

3. šport. attaccante; avanti:
srednji napadalec centrattacco, centravanti

néutru -ă (-i, -e) adj.

1. nevtralen

2. pol. neopredeljen, nevtralen

3. lingv.
□ gen neutru srednji spol

Nīger³ (Nīgir) -gris, acc. -im, m (Νίγιρ) Níger (Nígir), reka v srednji Afriki: Vitr., Plin., M. — Od tod Nīgrītae -ārum, m (Νιγρῖται) Nigríti, najsevernejše etiop(ij)sko pleme v srednji Libiji ob reki Niger: Plin., Mel., M.

nube f

1. oblak:
nubi alte, basse, medie visoki, nizki, srednji oblaki
nube ardente goreči oblak (pri ognjeniku)
nube cosmica astr. kozmični oblak
nube elettronica fiz. elektronski oblak
nube madreperlacea meteor. biserni oblak
nube radioattiva meteor. radioaktivni oblak
nube stellare astr. zvezdni oblak
nube vulcanica vulkanski oblak

2. ekst. oblak:
una nube di polvere oblak prahu

obrat² moški spol (-a …) der Betrieb, das Werk (vzorni Musterbetrieb, srednji Mittelbetrieb, storitveni Dienstleistungsbetrieb, stranski Nebenbetrieb, veliki Großbetrieb, gostinski Gastgewerbebetrieb, kmetijski Landwirtschaftsbetrieb, mojstrski Meisterbetrieb, ki izobražuje vajence Lehrbetrieb, za montažo Fertigungsbetrieb, režijski Regiebetrieb, samostojni Einzelbetrieb)
metalurški/železarski obrat das Hüttenwerk, die Hütte
… obrata Betriebs-
(ogled die Betriebsbegehung, die Betriebsbesichtigung, shema das Betriebsschaubild, ukinitev/ustavitev die Betriebsstillegung, vodstvo Betriebsleitung, zavarovanje der Betriebsschutz)
med obrati zwischenbetrieblich