Franja

volūtō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. k volvere)

1. valjati, valiti, kotaliti, kotati, viti, zvijati, vrteti, sukati, obračati: amphoras per terram Col., pilas Plin. kotaliti, zvijati, pelagus Lucan. naprej valiti; pren.: saeva feroci volutat corde somnia Sen. tr. ima grozne sanje, cum inter spem metumque animum volutaret Iul. Val. je omahoval med upom in strahom; refl. in med. valjati (valiti) se, kalužati se: in quo (sc. pulvere) se mula volutaverit Plin., iumentum … se inveneris volutare Veg., dum aper se volutat Ph., quid facimus in Verre (Verres = Merjasec), quem in luto volutatum totius corporis vestigiis invenimus? Ci., volutari in pulvere, in luto Varr., sus gaudet caenoso lacu volutari Col., in levi … glacie … volutabantur L. so drčali (drseli) sem in tja, ne fluxā habenā volutetur in iactu glans L. da se ne premetava (vrti) semintja, volutari super iacentia poma Plin., toto corpore super aureorum acervos volutatus est Suet., volutatur fretum Cu. se vali naprej, volutatus aër Sen. ph. strujajoči zrak, frater volutatus est ad pedes inimicissimi Ci. je pokleknil (padel na kolena, se je vrgel) pred … sovražnika, cum tibi pueri ad pedes volutarentur Corn., animi volutantur Ci.; pt. pr. v refl. pomenu: genibus volutans haerebat V. valjajoč se pred koleni, na kolenih pred … , per cava saxa volutans O., in sacco et cinere volutantes Tert.; volutari v obscenem pomenu: Petr., Tert., volutari in domesticis germanitatis stupris Ci., volutari cum sororibus Ci., cum serpente Iust.; pt. pr. z med. pomenom: volutantes adulteri Sen. rh., volutans cum piscatore Plin.; pren. volutari valjati se v čem = ukvarjati se s čim, biti v čem, početi kaj: cum omnes in omni genere et scelerum et flagitiorum volutentur Ci. ep., in omni dedecore volutari Corn., inter mala volutor plurima Sen. ph., gravia, in quibus volutabatur Sen. ph.

2. metaf.
a) (glas ali glasove) „valiti“ = (glas, glasove, zvok) širiti, razširjati, dajati od sebe (glas, glasove, zvok): fit strepitus tectis vocemque per ampla volutant atria V. in njih glas se širi (se razlega) po … dvorani, consonat omne nemus vocemque inclusa volutant litora V. in oglašajo se … bregovi, flamina … caeca volutant murmura V. se oglašajo z zamolklim vršenjem, zamolklo vršijo, confusa verba volutare O. spravljati v obtok.
b) premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati: hanc rem in pectore Pl., hoc volutare in animo L., volutare aliquid animo Ci., T., multa secum (sam pri sebi) animo L., haec ipse suo tristi cum corde volutat ali secumque ita corde volutat V., volutare condiciones cum amicis L., secum matris violentiam T., quid intra animum (v glob(oč)ini svojega srca) volutaverim T., sensiferos motus quaedam vis menti' volutat Lucr.; z odvisnim vprašanjem: id … tacitus … mecum ipse voluto, si valeam meminisse V., volutare secum quonam modo Germanici liberos perverteret T.; z de: cum de consulibus in annum creandis solus mecum volutarem Aus.
c) act. zaposlovati: mentio regis tacitis cogitationibus volutavit animum L.; med. volutari ukvarjati se s čim, baviti se s čim, pečati se s čim, biti zaposlen s čim: qui in veteribus erit scriptis studiose et multum volutatus Ci.

vrat¹ moški spol (-u, -ova, -ovi) anatomija der Hals (krivi Schiefhals, labodji Schwanenhals, maternični Gebärmutterhals, stegnenični Schenkelhals)
bikovski vrat der Stiernacken
svinjski vrat kos mesa: der Schweinkamm
obseg vratu die Halsweite
za dolžino vratu um Halslänge
zlom stegneničnega vratu medicina der Schenkelhalsbruch
prerezati vrat komu (jemandem) die Kehle durchschneiden
sesti za vrat komu (jemandem) auf den Pelz rücken
stegovati vrat sich den Hals verrenken
zaviti vrat komu (jemandem) den Hals umdrehen, den Kragen umdrehen
zlomiti si vrat medicina sich den Hals brechen, sich das Genick brechen

do vratu bis an den Hals/bis zum Hals
biti zadolžen do vratu tief in der Kreide sitzen
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals (tudi figurativno)

na vrat auf den Hals
na vrat na nos figurativno Hals über Kopf
nastaviti nož na vrat komu (jemandem) das Messer an die Kehle setzen
nastaviti pištolo na vrat die Pistole auf die Brust setzen
spraviti na vrat (jemandem etwas) aufhalsen
ne spravljati na vrat komu kaj (jemandem etwas) vom Halse halten

na vratu am Hals
jamica na vratu anatomija die Drosselgrube
imeti na vratu auf dem Halse haben

od vratu vom Hals
odmaknjen od vratu ovratnik ipd.: halsfern

okoli vratu am Hals, um den Hals, in der Halspartie
objeti okoli vratu koga (jemandem) die Arme um den Hals schlingen
pasti okoli vratu komu (jemandem) um den Hals fallen, (jemanden) umhalsen

s tenkim/z dolgim vratom dünnhalsig/langhalsig

za vrat für den Hals
bonbon za vrat der Halsbonbon
obkladek za vrat der Halswickel
ščitnik za vrat der Halsschutz
prijeti/zagrabiti za vrat (jemandem) an die Gurgel fahren, (jemanden) an der Gurgel packen, am Kragen nehmen/packen

čepeti za vratom komu (jemandem) auf der Pelle liegen/sitzen

wahnsinnig blazen (tudi figurativ), nor; wahnsinnig werden zblazneti, znoreti; jemanden wahnsinnig machen figurativ spraviti/spravljati (koga) ob pamet

zabava|ti (-m) koga: unterhalten; (spravljati v dobro voljo) erheitern, amüsieren, belustigen; (biti v zabavo) (jemandem) Spaß machen

začudenj|e srednji spol (-a …) die Verwunderung, das Staunen; neprijetno: (osuplost) die Befremdung, das Befremden
spravljati v začudenje verwundern, wundern, (osupiti) befremden
ki zbuja začudenje verwunderlich, [staunenerregend] Staunen erregend
v svoje začudenje zu meiner Verwunderung
biti čisto preč od začudenja ganz platt sein (vor Verwunderung)

zadreg|a [é] ženski spol (-e …)

1. duševna: die Verlegenheit; (poparjenost) die Betretenheit
biti v zadregi verlegen sein, verlegen dastehen
iz/od zadrege vor Verlegenheit
brez zadrege kaj povedati, narediti: ungeniert
nikoli v zadregi za nie verlegen um
spravljati v zadrego in Verlegenheit bringen
priti v zadrego verlegen werden, in Verlegenheit kommen

2. (stiska, škripci) die Verlegenheit, die Klemme
biti v zadregi za kaj: (um etwas) verlegen sein, in Verlegenheit sein, pogovorno: in der Klemme sein
biti v denarnih zadregah in Geldverlegenheit sein
pomagati iz zadrege aus der Verlegenheit helfen, pogovorno: aus der Klemme helfen

3.
… iz zadrege Verlegenheits-
(rešitev die Verlegenheitslösung, darilo ein Verlegenheitsgeschenk)

zavést (-i) f

1. coscienza:
izgubiti zavest perdere coscienza, svenire
spravljati koga k zavesti cercare di far riprendere coscienza a qcn.

2. (celota duševnih stanj) coscienza:
motnje v zavesti disturbi della coscienza
psih. zavest in podzavest coscienza e subcosciente

3. (celota idej, spoznanj o čem) coscienza:
ekološka, politična zavest coscienza ecologica, politica
vpliv antike na evropsko zavest influsso dell'antichità sulla coscienza europea

4. coscienza, consapevolezza:
zavest krivde, odgovornosti coscienza della colpa, della responsabilità
zavest o resnosti položaja consapevolezza della gravità della situazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. tok zavesti flusso di coscienza
psih. stanje zavesti stato di coscienza

žítnica grenier moški spol (à blé ali à grain)

v žitnico spravljati ensiler
Vojvodina je žitnica Jugoslavije la Voïvodine est le grenier de la Yougoslavie

živ|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija der Nerv (bedrni, kolčni Hüftnerv, čutni Empfindungsnerv, Gefühlsnerv, Sinnesnerv, drobovni Eingeweidenerv, gibalni, motorični Bewegungsnerv, inhibitorni Hemmungsnerv, kolčni Ischiasnerv, obrazni Gesichtsnerv, očesni Augennerv, podlahtnični Ellennerv, slušni Hörnerv, Gehörnerv, stegenski Schenkelnerv, vazomotorični Gefäßnerv, vidni Sehnerv, vohalni Riechnerv)
medicina stisnjen živec die Nervenquetschung
… živca Nerven-
(ohromitev/ohromelost die Nervenlähmung, omrtvičenje die Nervbetäubung, trzanje das Nervenzucken, vnetje die Nervenentzündung)
medicina škodljiv za živce nervenschädigend
ki pomirja živce nervenberuhigend
slabih živcev nervenschwach
obolenje živcev das Nervenleiden
bolan na živcih nervenleidend, nervenkrank
močni/slabi živci starke/schwache Nerven, die Nervenstärke/Nervenschwäche
figurativno izgubiti živce die Nerven verlieren, durchdrehen
ki para živce nervtötend, nervenaufreibend
natezati živce komu (jemanden) auf die Folter spannen
žreti živce nervenaufreibend sein, an den Nerven zerren
iti na živce komu (jemandem) auf die Nerven gehen/ fallen, (jemanden) nerven
kdor/kar gre močno na živce die Nervensäge
ki gre na živce nervenaufreibend
spraviti/spravljati ob živce koga (jemanden) verrückt machen, rasend machen, entnerven
tu je vse odvisno od živcev das ist reinste Nervensache
skakati po živcih auf den Nerven herumtrampeln
dražilo za živce der Nervenkitzel
preizkušnja za živce die Nervenprobe
smrt za živce die Nervenmühle
zdravilo za živce das Nervenmittel
biti na koncu z živci mit den Nerven fertig sein, mit den Nerven am Ende sein, ein Nervenbündel sein
z močnimi živci nervenstark
z živci kot štriki mit Nerven wie Bindfäden

доводить, довести voditi do česa, dovesti do česa, privesti do česa; (teh.) dokonče(va)ti;
д. до отчаяния spravljati v obup;
д. до слёз splaviti v jok;
д. до сведения objaviti;
д. до раскаяния pripraviti do kesanja;

затруднительный težaven, mučen;
ставить в затруднительное положение spravljati v mučen položaj;
затруднительный случай neprilika

мирить
(кого с кем) miriti, pomirjati koga s kom, spravljati med seboj sprte);

накапливать in
накоплять, накопить nab(i)rati; skupaj spravljati, nakopičiti, zbrati

отчаяние n obup;
доводить до отчаяния spravljati v obup