Franja

izgláditi to smoothe out; (zbrusiti) to file away; to polish off; to rub up; (nesporazum) to iron out, to compose, to adjust

izgláditi spor to smoothe out a disagreement, to iron out a disagreement
izgláditi stvar to straighten something out

izraelsko-palestinski konflikt stalna zveza
(vojaški spor) ▸ palesztin–izraeli konfliktus

izravnáti (površino) to level, to even; (ukrivljenost) to straighten, to unbend; (pomiriti, zmiriti) to accommodate, to arrange, to compose, to adjust; to make something good, to make up

izravnáti račun to square (ali to settle ali to clear ali to balance) an account
izravnáti spor to resolve (ali pogovorno to patch up) a quarrel, to settle one's differences

Kollision, die, kolizija; sovpadanje; trčenje; in Kollision kommen mit priti v kolizijo z, mit jemandem priti v spor z

kompeténčen (-čna -o) adj. di, della competenza; di competenze:
jur. kompetenčni spor conflitto di competenze

kompetenčn|i [é] (-a, -o) Kompetenz- (spor die Kompetenzstreitigkeit, der Kompetenzkonflikt)

kubanska kriza stalna zveza
zgodovina (politični spor) ▸ kubai válság
Sopomenke: kubanska raketna kriza

kubanska raketna kriza stalna zveza
zgodovina (politični spor) ▸ kubai rakétaválság
Sopomenke: kubanska kriza

lituus -ī, gen. pl. (pesn.) tudi lituum, m (prim. stvnem. lith, lid ud, člen, pri rastl. kolence)

1. avgurska zavita palica, palica krivljenka (z njo so avgurji omejevali „templum“ za ptičjegledje): lituus iste vester, quod clarissumum est insigne auguratūs Ci., lituus, id est incurvum et leviter a summo inflexum bacillum Ci., dextra manu baculum sine nodo aduncum tenens, quem lituum appellaverunt L., ipse Quirinali lituo parvaque sedebat succinctus trabea V., lituo pulcher trabeaque Quirinus O.

2. palici krivljenki podobno glasno trobilo, zaviti rog, rožnica, s katero so v vojni dajali znamenja konjenici; pehota je imela ravno tubo: inde loci lituus sonitus effudit acutos Enn., bacillum (sc. augurum), quod ab eius litui, quo canitur, similitudine nomen invenit Ci., lituo tubae permixtus sonitus H., iam litui strepunt H., iam lituus pugnae signa daturus erat O., stridor lituum clangorque tubarum Lucan., lituum concentus Val. Fl., lituum tinnitus Sil. — Od tod meton.
a) pren. znamenje za kaj, k čemu: de lituis βοώπιδος Ci. ep. druge Junone, dajajoče znamenja za spor in vstajo (o Klodijevi sestri).
b) (o osebah) dajalec znamenja, povzročitelj, pobudnik: illum existimare Quintum fratrem lituum meae profectionis fuisse Ci. ep. da mi je dal znamenje (pobudo) za odhod, da je sprožil moj odhod.

Lutātius 3 Lutácij(ev), ime rim. plebejskega rodu, od katerega so se najbolj proslavili:

1. C. Lutatius Catulus Gaj Lutacij Kátul, konz. l. 242, zmagovalec nad Kartažani pri Egatskih otokih: N., L.

2. Q. Lutatius Catulus Kvint Lutacij Kátul je predlagal zakon, po njem imenovan lex Lutatia (de vi); kot konz. je l. 102 skupaj z Marijem porazil Kimbre na Ravdijskih poljanah. Kasneje je prišel v hud spor z Marijem in zato je l. 87 naredil samomor: Ci., L. epit., Aur.

3. Q. Lutatius Catulus Capitolīnus Kvint Lutacij Kátul Kapitolijski, sin prej omenjenega, plemič, sodnik v pravdi zoper Vera (Vérres), je znova posvetil l. 83 pogorelo svetišče na Kapitolu (od tod priimek): Ci., S. — Od tod adj. Lutātiānus 3 Lutácijev: praedia Paul. (Dig).

maille² [maj] féminin, histoire bakren novčič

sans sou ni maille brez cvenka (denarja)
avoir maille à partir avec quelqu'un imeti prepir, spor, težave, obračun, resen pogovor s kom

mêjen fronterizo; limítrofe

mejna cona (postaja, mesto, področje) zona f (estación f, ciudad f, región f) fronteriza
mejni incident incidente m en la frontera
mejna carinska kontrola revisión f de aduanas
mejna črta línea f fronteriza, linea divisoria
mejni kamen mojón m, hito m
mejna kršitev violación f de frontera
mejni konflikt conflicto m de fronteras
mejno prebivalstvo población f (de la zona) fronteriza
mejna policija policía f de fronteras
mejna reka río m fronterizo (ali limítrofe)
mejni sosed vecino m
mejni spor litigio m de fronteras
mejni promet tráfico m en la frontera
mejni stražar guardia m fronterizo, (v Španiji) carabinero m
mejne utrdbe fortificaciones f pl de la frontera
mejni zid (stena) pared f (muro m) común

míren tranquille, calme, silencieux, paisible, pacifique

v mirnem času en temps de paix
mirna četrt quartier silencieux (ali tranquille)
mirno morje mer ženski spol calme
obdržati mirno kri garder (ali conserver) son sang-froid
le mirno! du calme!, doucement!, familiarno tout doux!, piano!
mirna vest la conscience tranquille
mirno spati dormir d'un bon sommeil (ali familiarno sur ses deux oreilles)
spor mirno poravnati régler (ali arranger, apaiser) un conflit (ali une querelle, un différend) pacifiquement
lahko mirno rečemo, da on peut dire, sans crainte de se tromper, que
to lahko mirno narediš tu peux le faire tranquillement (ali sans crainte, sans hésitation)

mover [-ue-] premakniti, tresti; povzročiti, povod dati, priganjati k; ganiti; spodbuditi, pobudo dati

mover la cabeza zmajati z glavo
mover discordia povzročiti razprtijo
mover a compasión zbuditi usmiljenje
él lo hace mover todo on ima vse niti v rokah
moverse premikati se; nastati (spor)
moverse a piedad pustiti se ganiti
movible premakljiv, premičen, gibljiv; nestalen, vihrav

načel|en [ê] (-na, -no)

1. (v načelu) prinzipiell; grundsätzlich

2. (o načelih) Grundsatz-, Prinzipien- (spor der Prinzipienstreit, izjava die Grundsatzerklärung, odločitev die Grundsatzentscheidung, razprava die Grundsatzdebatte)

3. (principialen) prinzipiell; von Grundsätzen, mit Grundsätzen; (trden) prinzipienfest; (zvest načelom) prinzipientreu

načel|o¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. (princip) (tudi fizika) das Prinzip
temeljno načelo das Grundprinzip
nasprotno načelo das Gegenprinzip
v načelu grundsätzlich, prinzipiell
spor o načelih der Prinzipienstreit

2. fizika ipd. das -prinzip (abstrakcijsko Abstraktionsprinzip, enumeracijsko Enumerationsprinzip, relativnosti Relativitätsprinzip)
načelo ekvivalentnosti fizika das Äquivalenzprinzip
(Heisenbergovo) načelo nedoločenosti fizika (Heisenbergsche) Unschärferelation, die Unbestimmtheitsrelation

najemn|i [é] (-a, -o) Miet- (spor die Mietstreitigkeit, vozilo der Mietwagen, pravo das Mietrecht); ➞ → najemna pogodba, najemno razmerje, najemno stanovanje

naráva (-e) f

1. natura:
zakoni narave le leggi della natura
človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
ljubitelj narave amante della natura

2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica

3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
mirna narava un temperamento calmo

4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. plačati v naravi pagare in natura
filozofija narave filosofia della natura
šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
v naravi, po naravnem redu in natura
filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
um. upodobitev po naravi disegno dal vero
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio

négociation [-sjasjɔ̃] féminin pogajanje; posredovaje, commerce negociacija, prodaja; trgovanje, prodaja nedospele menice

régler un conflit par voie de négociation urediti spor s pogajanji
entamer des négociations začeti pogajanja
ouverture féminin, échec masculin des négociations začetek, neuspeh pogajanj
négociations commerciales trgovinska pogajanja
négociations de paix mirovna pogajanja

neréšen (-a -o) adj. irrisolto, insoluto, indeciso; non salvato; impregiudicato; jur. vertente:
nerešeni spor lite vertente
problem ostaja nerešen il problema resta impregiudicato