Franja

Zadetki iskanja

  • umbilicus množina umbilici [ʌmbílikəs, -sai] samostalnik
    anatomija, medicina popek
    geometrija točka na površini, skozi katero gredo vse krožne linije; glavica na vsakem koncu palice, okoli katere so se namotavali rokopisi (v starem Rimu)
  • utraquistes [ütrakist] masculin pluriel utrakvisti, zmernejši husiti, ki so zahtevali obhajilo v podobi kruha in vina
  • ùvjernīk m (ijek.), ùvernīk m (ek.) dial. eden od tistih, ki so dali moško besedo o miru, o premirju
  • vernāliter, adv. (vernālis suženjski: verna) po navadi domačih sužnjev, kot so vajeni domači sužnji: iocose vernaliterque iactans Don. z debelim dovtipom. Tudi inačica za vernīliter.
  • visserie [visri] féminin tovarna vijakov; predmeti, kot so vijaki, matice, svorniki itd.
  • whipping-boy [wípiŋbɔi] samostalnik
    zgodovina deček, ki so ga kaznovali za kraljevičeve prestopke; kdor dobi udarce namesto koga drugega
    figurativno grešni kozel, vsegakriv
  • zaênkrat prisl., по́ки що присл.
  • zdrávo! hallo!, hello!; hi!; hi there!; (ob slovesu) so long!, pogovorno bye-bye, cheerio!
  • аншлаг m objava v gledališču, kinu, da so vstopnice razprodane;
    пройти с аншлагом imeti velik uspeh
  • бездорожье n nevozne ceste, slabe ceste; doba, v kateri so ceste zaradi deževja ali zametov nevozne, neuporabne
  • лобоне место vzvišen prostor, od koder so nekoč razglašali carske ukaze in kjer je bilo morišče
  • настойка f žganje, v katerem so se namakale višnje, jagode, zelišča ipd.
  • расходиться, разойтись1 razhajati se, raziti se; raztapljati se; izginjati, izginiti; ločevati se, ločiti se; ne so glašati (z mnenjem); (raz)cepiti se (pota); zgrešiti se (po poti); križati se (pisma); puščati, pustiti mimo; razproda(ja)ti se (blago); (po)trošiti se, porabiti se; popuščati, popustiti (šivi); (raz)širiti se (novice); (raz)topiti se; razvne(ma)ti se; (z)dirjati (konj);
    дождь разошёлся pošteno je začelo deževati;
    он разошёлся izgubil je oblast nad seboj
  • a but; however

    A-dur A major
    a-mol A minor
    a tako (= razumem) I see
    a zdaj but now
    a kljub vsemu temu but for all that
    a kaj šele... much less, let alone
    on lahko to stori, a vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
    a kaj je z njo? what about her?
    a kaj zato (= ne briga me) so what? (I don't care)
    oni tako pravijo, a jaz tega ne verjamem they say so, but I don't believe it
    kdor reče a, mora reči tudi b in for a penny, in for a pound
  • a veznik

    1. vendar, ampak: doch sogar (a še strokovnjak komaj ve za to doch sogar ein Fachmann kennt das kaum); doch nur (berem že, a le kriminalke ich lese schon, doch nur Krimis)
    a ne X doch kein X (besede, a ne dejanja Worte, doch keine Taten)

    2. a zdaj und nun (prej so ga slavili, a zdaj … früher wurde er gefeiert, und nun …)

    3. ampak: aber (majhen, a dober klein, aber fein; kratek, a strupen govor eine kurze, aber giftige Rede)
    a (le) zakaj aber warum (denn)
  • a! medmet ah! (a, tu si! ah, hier bist du!)
    a, tako! ah, so!
    a, zato! ah, deshalb!
    a ja! ah ja!
  • a5 konj. (pa, toda, vendar) ma, però, invece:
    to so besede, a ne dejanja sono tutte chiacchiere, (ma) non fatti
  • A, a prva črka lat. abecede. Kratica za razne besede:

    1. A. = Aulus (osebno ime).

    2. na glasovnicah sodnikov: A = absolvo, zato littera salutaris Ci. (naspr. C = condemno, littera tristis Ci.).

    3. na glasovnicah v narodnih zborih, kadar so glasovali o zakonih: A = antiquo odklanjam, namreč predlagani zakon (naspr. U. R. = uti rogas).

    4. A. = Augustus, pogosto na napisih: A. A. = Augusti duo, A. A. A. = Augusti tres.

    5. v zvezah
    a) a. d. = ante diem (kot datum): is dies erat a. d. V. Kal. Apr.
    b) A = annus (na nagrobnih napisih ipd.); A. U. C. = anno urbis conditae, toda a. u. c. = ab urbe condita.
    c) III viri a. a. a. = triumviri auro, argento, aeri flando, feriundo.

    6. pri Ci. (Tusc. disp.): A. = auditor (naspr. M. = magister).
  • abacus -ī, m (gr. ἄβαξ)

    1. mizica za štetje, razdeljena po dekadnem sistemu na kvadratna polja: Pers., Ap., M.

    2. vsaka igralna deščica ali mizica, razdeljena na polja: Suet., Macr.

    3. miza za postrežbo z odprtinami, v katere so postavljali spodaj zašiljene vinske vrče: Ca., Sid.; pozneje zelo lepa mizica, umetelno izdelana in okrašena, na katero so postavljali dragoceno posodje (vaze ipd.): Varr., L., Iuv., abaci vasa omnia, ut exposita fuerant, abstulit Ci.,

    4. arhit.
    a) zgornja plošča na srebrnem kapitelu: Vitr.
    b) (marmorna ali steklena) kvadratna plošča iz sadrene malte ali mozaika kot okras sobnih sten, opaž: Vitr., bases abacorum Plin. frizi, podzidje sobnih sten. — Soobl. abax -acis, m: Prisc.
  • Abās, Abantis, m (gr. Ἄβας) Abant,

    1. argoški kralj, sin Linkeja in Hipermestride, Akrizijev oče, Danajin in Atalantin ded, praded Danajinega sina Perzeja. Zaradi nekega Abantovega potovanja na Evbojo so se baje Evbojci imenovali Abantēs Abanti: Hyg., Serv. Od tod adj. Abantēus 3 (gr. Ἀβάντειος) Abantov, abantski: Argi C., Abantius 3 abantski = evbojski: aequora Stat.; patronim
    a) Abantiadēs -ae, m (gr. Ἀβαντιάδης) Abantiad, Abantov potomec = Acrisius ali Perseus: O.
    b) Abantias -adis, f (gr. Ἀβαντιάς) Abantiada, Abantova potomka, od tod: Abantias Abantiada tudi staro ime Evboje: Plin., Prisc.

    2. grški junak pred Trojo, ki ga je Enej usmrtil in njegov ščit obesil kot posvečeno darilo v Apolonovem svetišču na Aktiju: V.

    3. Enejev tovariš: V.

    4. etruščanski knez iz Populonije, ki je prišel Eneju na pomoč: V.

    5. neki Kentaver in dober lovec: O.

    6. neki Perzejev spremljevalec: O.

    7. Diomedov tovariš, ki ga je Venera spremenila v ptiča: O.

    8. sin Neptuna in Aretuze: Hyg.

    9. pisec spisa z naslovom „Troica“: Serv.
Število zadetkov: 7228