Franja

lòmiti -īm
I.
1. lomiti: lomiti kamenje, vrat, hljeb, hleb, koplje, čiju volju
2. razbijati si: lomiti glavu velikim brigama
3. mučiti: džabe lomiš ljude oko toga
4. pretrgati, prelomiti: ja moram da lomim s tim čovjekom
5. lomiti si, slabo govoriti: lomiti jezik
6. živeti s kom: lomiti s kim pogaču
7. sila kola lomi v sili, težki situaciji je vsako sredstvo dobro, če je koristno
II. lomiti se
1. lomiti se: drvo se lomi pod teretom; talasi se lome o hrid valovi se razbijajo ob skali
2. grmeti: nebesa se lome kad puške grme
3. majati se v dva cepa: lomiti se u hodu
4. lomiti se, težko hoditi: lomiti se po rđavu putu
5. potikati se, bloditi: lomiti se svijetom
6. dajati se, mučiti se: mnogo se lomio dok nije našao instrukciju
7. obletavati koga: momci se lome oko djevojke
8. oklevati, biti neodločen: dok se Miloš lomio, bukne ustanak

lomíti lomim
1. lomiti: lomiti kruh, pogačo; led na reki se lomi; lomiti kopja za tuje koristi
2. prelamati: lomiti žarke
3. kršiti: lomiti roke
4. božjast ga lomi
napada ga padavica, epilepsija; smeh me lomi
ne mogu da odolim smijehu; krč ga lomi
grč ga steže, lomi; jeza ga lomi
kipi u gnjevu
5. kidati sa: lomiti tradicijo, stare družbene odnose
6. natucati, slabo govoriti strani jezik: za silo je lomil angleško
za nevolju je natucao engleski
7. činiti, govoriti kojekakve gluposti: že pet ga lomiš
8. sila kola lomi
u nevolji je svako sredstvo dozvoljeno

lȍše prisl. slabó: vrlo loše svršiti; loše sprovoditi toplotu

maccheronico agg. (m pl. -ci)

1. makaronski

2. ekst. slabo govorjen, slabo pisan (jezik)

mācerō -āre -āvī -ātum (prim. māceria)

1. (o)mehčati, (o)mečiti, (raz)močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), zamočiti, čímžati: lupinum Varr., salsamenta Ter., lini virgas Plin. namakati, calcem, calcis glebas Vitr. namočiti (namakati; prim. mācerātiō), fimum assiduo liquore Col., aliquid fumo Plin. (po)vodíti, prekaditi (prekajevati).

2. klas. le metaf.
a) (telesno) (o)slabiti, vzeti (jemati) moč, izčrpa(va)ti, (iz)mučiti, mrcvariti, trpinčiti, trapiti, izčimžati: Col., Plin., Vell., Fl., multos iste morbus macerat Pl., siti maceratus Cu., alterum annum circumvallatos inclusosque nos fame macerant L. nas mučijo.
b) (duševno) potreti, gristi, žalostiti, cvéliti, pekliti, ujesti (ujedati), gristi, mučiti, vznemiriti (vznemirjati), uničiti (uničevati), povzročiti (povzročati) tesnobnost, spraviti (spravljati) v slabo voljo, ugonobiti (ugonabljati), trapiti: Pac. ap. Non., Q., illorum me alter cruciat, alter macerat Pl., me macerat Phryne H., macerat invidia Lucr., quae vos … cum reliqueritis, macerent desiderio L., egomet me coquo et macero et defetigo Pl., cur me excrucio? cur me macero? Ter.; med. = medle(va)ti, trepetati: macerari desiderio Sen. ph. ali ex desiderio Afr. fr., macerari lentis ignibus H. medleti od trajne žarne (strastne) ljubezni, maceror interdum, quod sim tibi causa dolendi O.; pren.: non tamen exspectationem nostram macerabo singulos producendo Sen. ph. = ne bom nas predolgo puščal v negotovosti (v pričakovanju).

mackàrija ž ekspr. slabo ravnanje: sad ću ti odmazditi za tvoje -e

mal¹ [mal] adverbe slabó, zlo; pomanjkljivo, nepopolno, nezadostno

de mal en pis vedno slabše, hujše
tant bien que mal kolikor toliko; tako tako; (tako) nekako
pas mal ne slabó; precéj; kar dobro; dobro
pas mal de (familier) (kar) precéj
mal à propos ob nepravem času, neugodno
ça va mal pour lui slabó je (stoji, gre) z njim
il est au plus mal on je že pri kraju
aller de mal en pis priti z dežja pod kap
être mal vu par quelqu'un biti slabo zapisan, biti nepriljubljen pri kom
je suis mal dans mes affaires moji posli gredo slabo
être mal fondé (figuré) biti, stati na šibkih nogah
être, se mettre mal avec quelqu'un biti skregan, skregati se s kom
se mettre mal slabo, neokusno se oblačiti
mal lui en prit posledice so bile hude zanj
parler mal de quelqu'un obrekovati koga
prendre mal une plaisanterie slabo sprejeti, zameriti šalo
s'y prendre mal biti nespreten, neroden pri čem, napačno se lotiti stvari
se porter mal slabo se počutiti
prendre mal vzeti za zlo
être mal à l'aise neugodno se počutiti
cela tombe mal to pride ob neugodnem času, narobe
tourner mal pokvariti se, obrniti se na slabo
je me trouve mal slabo mi je
se trouver mal de quelque chose imeti slabe skušnje s čim
emploi masculin, travailleur masculin mal payé slabo plačana služba, slabo plačan delavec
bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša nikoli koristi

mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

mal aconsejado slabo svetovan
mal avisado nepreudaren
mal hecho grd, pokvečen
¡mal hecho! to ni prav storjeno
mal nombre vzdevek
mal de su grado proti svoji volji
mal que bien tako, tako; srednje
mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
(de) mal a mal, por mal s silo
a mal andar v najslabšem primeru
a mal dar najmanj, vsaj
de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
¡mal rayo! presneto!
¡menos mal! da le ni hujšega!
mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
decir mal de alg. obrekovati koga
echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
(él) está mal slabo mu kaže
no está mal ni slabo
estar mal con alg. biti v sovraštvu z
hacer mal komu škodovati
no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
poner en mal (con) koga očrniti (pri)
salir mal ne uspeti, spodleteti
haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje

malacarne f

1. žvarovina, slabo meso

2. pren. hudobnež, zlobnež

malaccio

A) m veliko zlo; huda bolezen:
non c'è malaccio pog. ni slabo

B) avv. precej slabo

malaccōlto agg. slabo, neprijazno sprejet

malaconsejado ki je dobil slab nasvet, slabo svetovan

maladdress [mælədrés] samostalnik
slabo obnašanje

maladjusted [mælədžʌ́stid] pridevnik
neprilagojen, slabo prilagodljiv

maladminister [mælədmínistə] prehodni glagol
slabo upravljati, slabo voditi

maladministratioa [mælədministréišən] samostalnik
slabo upravljanje

malamente avv.

1. neprimerno

2. slabo, nepravilno

3. slabo, nasilno:
finire malamente slabo končati

malamente slabo, hudo, zlo; nespretno; neugodno

malappris, e [malapri, z] adjectif neotesan, neolikan; vieilli slabo vzgojen; masculin cepec, teslo, neotesanec

espèce de malappris! cepec!

malaugurio m (pl. -ri) slabo znamenje:
uccello del malaugurio pren. zlovešča ptica