Franja

Zadetki iskanja

  • slučaj2 moški spol (-a …) (primer) der Fall
    za vsak slučaj für alle Fälle
    v slučaju slabega vremena ipd.: (če bo slabo vreme ipd.) im Fall (des)
    | ➞ → primer
  • slútiti (-im) imperf.

    1. presentire, presagire, intuire, sentire; avere sentore (di):
    slutiti nevarnost intuire il pericolo
    slutil sem, da se bo slabo končalo presentivo che sarebbe finita male

    2. sentire, immaginare, indovinare:
    samo slutil sem, kaj jo muči sentivo soltanto che cosa la tormentava

    3. pren. (nejasno zaznati) avvertire:
    v njegovem govoru je bilo slutiti jezo nel suo discorso si avvertiva la rabbia
  • sodíti (na sodišču) to judge, to give (ali to pass) judgment; to administer justice, to hear a case; to sit in court, to try, to sit in judgment upon; (meniti, misliti) to think, to deem, to be of the opinion, to consider, to estimate; (kritizirati) to criticize

    slabo, krivo sodíti to misjudge, to have a wrong opinion of, to be mistaken, to get it wrong
    sodim, da... I believe (ali think, reckon) that...
    sodeč po njegovih besedah judging by his words
    sodíti koga po sebi (arhaično) to measure another's foot by one's own last
    ne sodi drugih po sebi don't judge other people by yourself
  • sodíti juger quelqu'un, rendre la justice, porter un jugement sur ; (meniti) penser, estimer, croire

    sodeč po novicah à en juger par les nouvelles
    soditi po videzu juger sur (ali d'après) les apparences
    soditi napačno, slabo juger mal
    druge soditi po sebi juger d'autrui par soi-même
    preostro soditi koga juger quelqu'un trop sévèrement, appliquer un critère (ali une norme) trop sévère à quelqu'un
    v isto kategorijo soditi rentrer dans la même catégorie
    v stroko soditi être du ressort (ali du domaine, de la compétence) de, être du métier (ali de la partie), être compétent
    to ne sodi semkaj cela n'est pas à sa place ici, c'est déplacé
  • spati (spim) zaspati schlafen; rahlo: schlummern (brez prekinitve durchschlafen, naprej weiterschlafen), v nekurjeni sobi: kalt schlafen, stoje: im Stehen schlafen, z odprtimi očmi: mit offenen Augen schlafen
    dobro/slabo spati ein guter/schlechter Schläfer sein
    dolgo spati ein Langschläfer sein
    spati kot kamen/polh schlafen wie ein Stein/Klotz/Murmeltier/Toter
    pustiti spati koga (jemanden) schlafen lassen
    redno spati po kosilu Mittagsschlaf halten
    živalstvo, zoologija spati zimsko spanje Winterschlaf halten
    iti spat schlafengehen, sich schlafen legen, zu Bett gehen, sich zu Bett legen
    iti s kurami spat mit den Hühnern zu Bett gehen
    ko greš/grem spat beim Zubettgehen, beim Schlafengehen
    preden greš/grem spat vor dem Schlafengehen
    dati spat otroka: zu Bett bringen
    figurativno spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
    spati s kom schlafen mit
    figurativno kakor si boš postlal, tako boš spal wie man sich bettet, so liegt man
  • spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant

    spáti oblečen to sleep with one's clothes on
    spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
    dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
    spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
    spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
    spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
    spáti zimsko spanje to hibernate
    spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
    trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
    spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
    predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
    spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
    iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
    to mi ne da spáti it keeps me awake at night
    nisem mogel spáti I hardly slept a wink
    hoditi zgodaj spat to retire early
    ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
    bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
    zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
    vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
    kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie
  • spáti dormir, faire un somme, reposer ; (ležati) coucher ; (figurativno, biti nepazljiv) ne pas faire attention, être inattentif, sommeiller

    dobro (slabo) spati bien (mal) dormir
    nepretrgoma spati dormir d'une seule traite (ali sans arrêt)
    spati oblečen coucher tout habillé
    spati kot polh dormir comme un loir
    spati kakor ubit, ko klada, globoko dormir d'un profond sommeil (ali comme une souche, comme un sabot, profondément, à poings fermés)
    stoje spati dormir debout
    spati s kom coucher avec quelqu'un
    spati dolgo v jutro faire la grasse matinée
    iti spat (aller) se coucher, aller au lit, se mettre au lit
    spati po kosilu faire la sieste
    dati spat (otroke) faire coucher (les enfants)
    hoditi pozno spat se coucher tard
    dobro spite! dormez bien!
  • spáti dormir ; (fig, biti nepazljiv) estar durmiendo

    dobro (slabo) spati dormir bien (mal)
    nepretrgano spati dormir en un sueño
    spati oblečen dormir vestido
    spati kot ubit (kot klada) dormir como un tronco (como una peña)
    spati pri kom dormir en casa de alg
    spati s kom dormir con alg
    spati zunaj doma dormir fuera (de casa)
    spati dolgo v jutro dormir hasta muy entrada la mañana
    spati pod milim nebom dormir al descubierto, dormir al raso, fam dormir a la manta de Dios
    spati kot polh dormir como un lirón (ali como una marmota)
    dati spat (otroka) acostar
    iti spat ir a dormir, ir a acostarse, retirarse a descansar
    trdno spati dormir profundamente
    ne moči spati no poder dormir, no poder pegar ojo (ali los ojos)
    ne moči spati od bolečin (od skrbi) no poder dormir de dolores (de preocupaciones)
    dobro spite! ¡que usted descanse!, ¡que pase usted buena noche!
  • spomínjati

    spomínjati na kaj to be reminiscent of something; to be redolent of something
    spomínjati koga na kaj to remind someone of something, to put something in someone's mind
    on me spominja na mojega brata he reminds me of my brother
    to nas spominja na dom this reminds us of home
    spomínjati se to recall to mind, to remember, to recollect (koga someone), arhaično to bethink oneself (da... that...)
    medlo, slabo se spomínjati to have a dim memory of
    če se prav spominjam if I remember right(ly), if my memory serves me right
    ne spominjam se, kaj smo videli I have no recollection of what we saw
    se ne spominjam, da bi bil o tem kaj slišal I do not recollect having heard anything about it, pogovorno I don't remember hearing anything about it
  • spravi|ti1 (-m) spravljati s trudom, težavami: bringen, schaffen, kriegen, bekommen (dol herunterbringen, herunterschaffen, herunterkriegen, herunterbekommen, ven herausbringen, herausschaffen, domov heimbringen, heimschaffen, skupaj zusammenbekommen, zusammenkriegen ….)
    spraviti iz koncepta aus dem Konzept bringen, aus dem Text bringen
    spraviti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht bringen, figurativno aus der Fassung bringen, verstören
    spraviti iz reda aus der Ordnung bringen
    spraviti iz tira aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen
    spraviti k pameti zur Räson bringen, zur Vernunft bringen
    spraviti k sebi/pameti/zavesti zu sich bringen
    spraviti komu kaj k zavesti zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen
    spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen
    spraviti na dan kak predmet: hervorholen, figurativno ans Licht bringen, an den Tag bringen
    spraviti na dnevni red aufs Tapet bringen, auf den Tisch bringen
    spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
    spraviti na isti imenovalec gleichnamig machen, auf denselben Nenner bringen
    spraviti na kolena in die Knie zwingen
    spraviti na misel auf den Gedanken bringen (, [daß] dass …)
    spraviti na noge auf die Beine bringen, divjad: aufjagen, občinstvo: mitreißen, bolnika: wiederherstellen, aufpäppeln
    spraviti na oni svet ins Jenseits befördern
    spraviti na pot auf den Weg bringen
    spraviti na psa herunterwirtschaften
    spraviti na skupni imenovalec auf einen Nenner bringen
    spraviti na slab glas in Verruf bringen, in [Mißkredit] Misskredit bringen
    spraviti na sled auf die Spur bringen
    spraviti na stran beiseiteschaffen
    spraviti ob pamet wahnsinnig machen
    spraviti ob živce verrückt machen
    spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/ saufen
    spraviti pod rušo unter den Rasen bringen
    spraviti pod streho unter Dach und Fach bringen
    spraviti pred sodišče vor Gericht bringen
    spraviti v jok/smeh weinen machen/lachen machen, zum Weinen/Lachen bringen
    spraviti v nesrečo ins Unglück stürzen
    spraviti v neugoden položaj in eine schiefe Lage bringen, ins Hintertreffen bringen
    spraviti v obup zur Verzweiflung bringen
    spraviti v posteljo (dati spat) zu Bett bringen
    spraviti v roke komu kaj (jemandem etwas) in die Hand spielen, zuspielen
    spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
    spraviti v slabo voljo (jemandem) aufs Gemüt schlagen, (jemanden) verstimmen, verdrießen
    spraviti v stik in Berührung bringen (mit)
    spraviti v tek in Gang bringen/setzen
    spraviti v težave in Schwierigkeit bringen
    spravi v tir wieder ins rechte Gleis bringen
    spraviti v začudenje verwundern
    spraviti v zagato in Teufels Küche bringen
    spraviti v zmoto in das Irrtum führen, irreführen
    spraviti se v grob s pijačo: sich zu Tode saufen
    spraviti se v jezo z govorjenjem: sich in Wut/Zorn reden
    spraviti s poti aus dem Weg schaffen
    spraviti s sveta aus der Welt schaffen
  • spravlja|ti1 (-m) spraviti (immer wieder, laufend) ➞ → spraviti
    spravljati na slab glas in Verruf bringen
    spravljati ob pamet wahnsinnig machen, verrückt machen
    spravljati v obup zur Verzweiflung bringen
    spravljati v slabo voljo ärgern, verstimmen, verdrießen
    spravljati v strah verängstigen, (jemandem) Angst machen
    spravljati v skušnjavo in Versuchung bringen
    spravljati v sramoto koga (jemandem) Schande bereiten
  • sprejet [é] (-a, -o) angenommen, empfangen ➞ → sprejeti
    na novo sprejeti pacient, član ipd. der Neuzugang
    biti dobro/slabo sprejet pri občinstvu ipd.: gut/schlecht ankommen
  • spremeníti cambiar; alterar; mudar ; (delno) modificar; variar

    spremeniti barvo mudar de color
    spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión, modificar su opinión
    spremeniti smer cambiar de dirección
    popolnoma je spremenjen está completamente cambiado
    slabo spremeniti v dobro convertir el mal en bien
    stvar se ne da spremeniti la cosa ya no tiene remedio
    to na stvari nič ne spremeni eso no altera en nada el hecho
    spremeniti se cambiar; mudarse; variar
    svet se je zelo spremenil el mundo ha variado mucho
  • stánje1 (-a) n

    1. stato, condizione; situazione:
    kritično stanje stato critico
    biti v dobrem, odličnem, slabem, zelo slabem stanju essere in buono, in ottimo, in cattivo, in pessimo stato
    biti v obupnem stanju essere in uno stato lacrimevole, pietoso
    lingv. glagoli stanja in gibanja verbi di stato e verbi di moto
    obsedno, izredno, vojno stanje stato d'assedio, stato d'emergenza, stato di guerra
    rel. stanje božje milosti stato di grazia
    dobro, slabo zdravstveno stanje buono, cattivo stato di salute
    biti v kritičnem stanju (hudo bolan) versare in gravi condizioni
    biti v blagoslovljenem stanju essere in stato interessante
    vozilo je še v dobrem stanju l'auto è ancora in buone condizioni
    finančno, premoženjsko stanje situazione finanziaria, patrimoniale

    2. fiz., kem.
    agregatna stanja stati di aggregazione
    trdno, tekoče, plinsko agregatno stanje stato solido, liquido, gassoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem la differenza tra la situazione fattuale e quella dei libri contabili
    fiz. breztežnostno stanje assenza di gravità
    jur. brezustavno stanje incostituzionalità
    osebno stanje stato civile
    polit. brezdržavno stanje vuoto di potere
    zool. letargično stanje živali letargo
  • stati2 (stojim) (pristajati) stehen
    dobro/slabo stati gut/ schlecht stehen, gut stehen/nicht stehen
    ki slabo stoji obleka: schlechtsitzend
    stati kot ulit auf den Leib geschnitten sein
  • stati4 (stojim)
    figurativno X slabo stoji es ist schlecht bestellt um X, X steht schlecht
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

    kaj storíti? what's to be done?
    kaj naj storim? what am I to do?
    storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
    storíti svojo dolžnost to do one's duty
    storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
    storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
    storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
    storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
    rad storíti to do willingly, to do with a good grace
    nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
    storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
    storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
    storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
    tega ne storim rad I hate doing this
    storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
    bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
    to ti bo dobro storilo that will do you good
    storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
    vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
    ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
    on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
    ne stori si nič iz tega! take it easy!
    rečeno, storjeno no sooner said than done
    to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
    kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
    mnogo je bilo storjenega much has been done
  • strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

    na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
    na tej in oni strani en deçà et au delà
    na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
    na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
    z naše strani de notre côté, de notre part
    v stran à l'écart, de côté, à part
    na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
    po eni strani d'un côté
    po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
    dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
    južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
    kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
    naslovna stran page de titre
    narobe stran (blaga) envers moški spol
    nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
    nebesna stran point cardinal
    notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
    prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
    prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
    senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
    severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
    spodnja stran dessous moški spol
    svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
    vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
    vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
    zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
    zahodna stran côté ouest (ali occidental)
    zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
    biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
    imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
    boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
    iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
    po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
    po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
    položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
    potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
    nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
    knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
    vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté
  • strelja|ti [é] (-m) ustreliti schießen, feuern; iz puške, pištole: (ein Gewehr/eine Pistole) abfeuern
    streljati z možnarjem böllern
    ironično : knallen, ballern
    brezciljno streljati herumschießen
    streljati dol hinunterschießen, herunterschießen, hinunterfeuern
    streljati na slepo (srečo) drauflosfeuern, drauflosschießen
    streljati nazaj zurückschießen, zurückfeuern
    streljati z ostro municijo scharf schießen
    začeti streljati losschießen, losknallen, losfeuern, losballern
    streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen (tudi figurativno)
    streljati z očmi figurativno Blicke schießen
    streljati s topovi na vrabce figurativno mit Kanonen auf Spatzen schießen
    ki dobro strelja [schußstark] schussstark
    ki rad/hitro strelja schießwütig
    ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach