Franja

májhen (-hna -o) adj.

1. ki doseže nizko stopnjo
a) glede na razsežnost: piccolo; minuscolo, minuto:
majhen človek piccolo uomo, omino
majhna knjiga libretto
majhna roka piccola mano, manina
b) glede na merljivo količino: piccolo, poco, esiguo:
majhen denar pochi soldi
majhna pokojnina piccola pensione, pensioncina
c) glede na število sestavnih enot: piccolo, poco:
majhno število ljudi poche persone
č) glede na dolžino: piccolo, corto:
delati majhne korake fare piccoli passi
d) glede na trajanje: piccolo, breve
e) glede na možni razpon: piccolo, leggero:
že majhna neprevidnost lahko povzroči nesrečo anche una piccola disattenzione può provocare disgrazie
f) glede na čas življenja: piccolo:
ko sem bil majhen quand'ero piccolo
g) glede na bistveno značilnost: piccolo, lieve:
majhen klanec lieve discesa
h) glede na učinek: poco, esiguo, scarso:
majhen up poca speranza
i) glede na razsežnost, dejavnost: piccolo:
imeti majhno kmetijo avere un piccolo podere

2. pren. (malo pomemben, nepomemben) piccolo, insignificante, irrilevante:
imeti skromno, majhno življenje condurre una vita modesta, insignificante

3. pren. (slab, grd, ničvreden) cattivo, brutto;
ko je to slišal, je bil takoj majhen udito ciò, diventò piccolo piccolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
igre majhen biljard flipper
majhen grozd agrestino
med. majhen kirurški nož lancetta
majhen okrasni predmet ninnolo
majhen podložek zeppa
majhen potovalni kovček ventiquattr'ore
majhen požirek centellino, zinzino
majhen (prenosni)
svečnik bugia
majhen spis opuscolo
pren. majhna podpora spintarella
majhen trg (v Benetkah) campiello
navt. majhen vitel verricello
majhen zaliv cala, calanca
majhna doza, količina pillola, boccone
majhna količina hrane ali pijače assaggio
gosp. majhna kuhalnica mestolino, pillotto
astr. majhna meglenica nubecola
majhna mlaka pozzetta
rib. majhna ribiška jadrnica bilancella
majhna steklenica terzino
geogr. majhna terasa poggiolo
navt. majhna transportna ladja betta
majhna tržnica mercatino
pren. majhna vsota (denarja) miseria
med. majhni udje micromelia

making-up [méikiəəp] samostalnik

britanska angleščina, ekonomija making-up day drugi dan obračuna, drugi dan likvidacijskega roka
britanska angleščina, ekonomija making-up price likvidacijska cena (vrednost)

man¹ [mæn] samostalnik (množina men)
mož, človek, človeštvo; sluga, vojak, mornar; figura (šah, dama)
zgodovina vazal
množina vojaki, mornarji, delavci, moštvo

the rights of man človeške pravice
man of God božji služabnik
an Oxford man kdor je študiral v Oxfordu
a man and a brother pravi tovariš
man and wife mož in žena
a man of few words redkobeseden človek
man alive! človek božji!
as one man kot en mož, enoglasno
to be a man biti možat
to be only half a man biti nemožat, biti samo pol moža
to be one's own man biti svoj gospodar
best man ženinova priča pri poroki
man and boy od deških let dalje
every man Jack vsak posameznik
to feel like a new man počutiti se ko prerojen
man Friday; ali man of all work faktotum, desna roka
inner man duša, šaljivo želodec
outer man telo
I'm your man jaz sem pravi človek za to
he's your man on bo pravi človek za to
man of letters pisatelj
to the last man do zadnjega moža
(all) to a man vsi, do zadnjega moža, enoglasno
a man of mark pomembna osebnost
no man nihče
a man of parts izredno zmožen človek
to play the man izkazati se moža
a man of straw lutka, človek zvenečega imena a brez denarja
the man in (ali on) the street povprečen človek
man about town lahkoživec, gizdalin
a man of his word mož beseda
the man of the world svetovljan
old man botanika božje drevce, navtika, sleng kapitan

mandō¹ -āre -āvī -ātum (manus in dare, torej = v roko dati)

1. izročiti (izročati), preda(ja)ti, poveriti (poverjati), (pre)pustiti ((pre)puščati), da(ja)ti: epistulam Pl., bona fidei alicuius Ter., aliquam (filiam) viro Pl. omožiti, zamož dati, honores ali magistratūs Ci. (držpr. t.t.) podeliti (podeljevati), ceteris imperatoribus imperia mandata esse Ci., m. aliquem aeternis tenebris Ci., corpus humo m. V. zemlji izročiti = pokopati, semen terrae m. Col. sejati, harennae semina m. O., hordea sulcis m. V., se fugae m. C. ali vitam fugae m. Ci. bežati, salutem alicui m. O., aliquem vinculis m. Ci. zapreti, forum siccis H. odkazati, ex animis mentibusque Ci. vtisniti si v srce in glavo, memoriae Ci. zapomniti si, pomniti, na izust (na pamet) se naučiti, pa tudi = potomstvu izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati): L., litteris Ci. zapisati, na papir dati, scriptis, historiae, versibus Ci., fruges vetustati Ci. dolgo hraniti, pustiti, da se postarajo, caput clavae Sen. tr. nasloniti na kij, aliquem mālis (sc. māla -ae) Acc. fr., Lucr. pogoltniti, požreti, pestis mandata hostili manu Enn. fr. „pogibel, ki mi jo je izročila sovražna roka“, poguba od sovražne roke (ki jo na nek način hranim).

2. naročiti (naročati), da(ja)ti napotek (napotke), ukaz(ov)ati, vele(va)ti, da(ja)ti vedeti, sporočiti (sporočati): Rhodiaca vasa mandavi (sc. emenda) Ci. sem naročil, excusationem Suet., adoptionem Iust. veleti, da se postavi dedič prestola, alicui parricidium Sen. rh., tibi de nostris rebus nihil sum mandaturus per litteras Ci. ep., arcanum nefas Stygias ad undas Lucan., si quid ad uxores mandarent Fl., res mandata Ci. naročilo, nalog; s finalnim stavkom: Pl., huic mandat, Remus adeat C., mandat Sopatro, ut (sc. signum) demoliatur Ci., Trebonio mandaverat, ne … pateretur C.; poklas. z ACI: Suet., Iust., Eutr.; redko z inf.: Mart., mandavit Tigranen Armeniā exturbare T.; z acc. in gerundivom: Suet., cum principes (sc. Alcibiadem) … interficiendum insidiis mandassent Iust. — Od tod subst. pt. pf. mandātum -ī, n

1. naročilo, nalog, povelje, ukaz, napotilo, napotek: mandato meo Ci., mandata publica Ci., mandata Neronis de nece sua ad procuratores clam missa T., cum litteris mandatisque ad Catilinam missi Ci. s pis(me)nimi in ustnimi naročili (ukazi), mandata edere N., mandata dare alicui ad aliquem Ci., mandata interficiendi Pisonis centurioni dare T., dare alicui mandata, ut … Ci., dabit mandata reverti O., mandata exsequi, efficere Ci. ali facere Cu. ali perficere L. ali peragere Lucan., mandata reffere C. prinesti; v dobesednem (prvotnem) pomenu „vročilo“ = „vročena stvar“ še pri H.: mandata (v roke dani zavitek) frangere.

2. occ.
a) cesarski ukaz: Plin. iun., Traianus in Plin. iun., Front.
b) pogodba, po kateri se kdo zaveže, da bo brezplačno poskrbel za naložen mu posel: iudicium mandati Ci. zaradi neizvršenega naročila, zaradi neizpolnitve pogodbe, tako tudi actio mandati Icti., mandati condemnari Icti. zaradi neizpolnjene pogodbe.

meháničen (-čna -o) adj.

1. ekst. meccanico; macchinale:
mehanično ponavljanje ripetizione meccanica
mehanične poškodbe lesioni meccaniche

2. teh. meccanico:
mehanična roka braccio meccanico
mehanične priprave apparecchi meccanici
mehanične statve telaio meccanico
mehanična stiskalnica pressa meccanica
muz. mehanični klavir autopiano

3.
mehanični servis, mehanična delavnica officina meccanica

mehánski (-a -o) adj.

1. meccanico:
mehanske lastnosti proprietà meccaniche
mehanski dražljaji stimoli meccanici

2. teh. meccanico:
mehanska stiskalnica pressa meccanica
mehanska roka braccio meccanico

3. (mehaničen) meccanico:
mehanska energija energia meccanica
mehanska obdelava lavorazione meccanica
fiz. mehanska tehnologija tecnologia meccanica
mehanski ekvivalent toplote equivalente meccanico del calore
teh. mehanski izkoristek utilizzazione meccanica

milòsnica ž
1. ljubica, priležnica: provoditi se sa -om
2. ljuba, draga oseba: moja majko, moja -e!
3. milosnica ruka milostna, radodarna roka; milosnica suza solza usmiljenja

mittela -ae, f (demin. k mitra)

1. oglavna (naglavna) poveza, ki so jo nosile gr. žene in pozneje rim. hotnice in rim. mehkužniki: V. (Copa), Ap.

2. povoj, oprt(nica), v katerem se nosi zlomljena ali izpahnjena roka: Cels.

mójstrski (de main) de maître, en maître, magistral, supérieur, achevé

mojstrsko delo chef-d'œuvre moški spol
mojstrski izpit examen moški spol de maîtrise
mojstrska poteza coup moški spol de maître
mojstrska roka main ženski spol de maître
mojstrsko à la perfection, supérieurement, avec art, avec un art (ali d'un art) consommé

mójstrski magistral; de maestro; perfecto

mojstrska roka mano f maestra
mojstrski izpit examen m de maestría
mostrski naslov título m de maestro (ali de maestría), šp título m de campeón
mojstrsko con maestría; a la perfección

morílski (-a -o) adj. omicida, assassino; di, degli assassini:
morilska roka mano omicida
morilska tolpa banda di assassini
pren. morilske oči occhi assassini

morski plutek moški spol živalstvo, zoologija (mrliška roka) die Toten Manns Hand

mošk|i² [ô] (-a, -o) maskulin, männlich; (možat) mannhaft; krojač, frizer ipd.: Herren-, Männer- (glas die Männerstimme, krojač der Herrenschneider, obisk der Herrenbesuch, oddelek die Männerstation, pevski zbor der Männerchor, svet die Männerwelt, družba die Herrengesellschaft, Männergesellschaft, šport dvojica das Herrendoppel, konfekcija die Herrenkonfektion, leta množina Mannesjahre množina, das Mannesalter, moda die Herrenmode, oblačila množina die Herrenbekleidung, Männerkleidung, obleka der Herrenanzug, roka die Männerhand, zadeva die Männersache, zveza der Männerbund, gospodinjstvo die Männerwirtschaft, ime der Männername, kolo das Herrenfahrrad)
dobivati moške poteze vermännlichen

mrt|ev² (-va, -vo) tehnika, pravo, geografija tot; radijski sprejemnik: empfangstot
geografija mrtev rokav das Altwasser, toter Arm, Altarm
tehnika mrtva lega der Totpunkt
pravo mrtva roka tote Hand
mrtva sezona tote Saison
mrtva točka toter Punkt, Totpunkt
mrtev čas die Totzeit
mrtev jezik tote Sprache
mrtvi kot toter Winkel
mrtvi tek tehnika toter Gang
mrtvi tir železnica totes Geleise

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

nàžiliti se nàžilī se dobiti močne žile: nažiljena ruka, nažiljen vrat roka, vrat z močnimi žilami

negován (dete) nursed, tended; cared for, taken care of

negována roka well-kept hand

nerveux, euse [nɛrvö, z] adjectif živčen, nervozen, razdražljiv; žilav, krepak, živahen

bras masculin nerveux krepka roka
centre masculin nerveux živčni center
maladie féminin nerveuse živčna bolezen
style masculin nerveux zgoščen (koncizen, klen) slog
il n'est pas très nerveux dans son travail ni kaj prida pri svojem delu

nesigúren poco seguro; incierto; mal asegurado; poco estable; inestable ; (dvomljiv) dudoso; inseguro; problemático ; (majav) vacilante, poco firme ; (tvegan) arriesgado ; (položaj, eksistenca) precario

nesigurna roka mano f insegura

nevid|en¹ (-na, -no) unsichtbar; zaradi oddaljenosti: außer Sicht
figurativno nevidna roka die Geisterhand
ekonomsko: die unsichtbare Hand
letalstvo, vojska nevidni bombnik der Tarnkappenbomber