Franja

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

pro-fundō -ere -fūdī -fūsum (pro in fundere)

1. razli(va)ti, izli(va)ti, preli(va)ti: aquam, florem vini veteris Pl., aquas sub mensas Plin., vinum in terram O., lacrimas Ci., Auct. b. Alx., O., Sen. tr., lacrimas oculis V., vim lacrimarum Ci., sanguinem (sc. pro patria) Ci., sanguinem ex oculis Plin.; occ. kot pitni dar izli(va)ti: his merum Lact., deo vina Lact.; refl. se profundere in med. profundi uli(va)ti se, razli(va)ti se, udreti (udirati) se, izbruhniti (bruhati), privre(va)ti: lacrimae se profuderunt Ci., lacrimae ore profusae Sil., profusus e cervice cruor O., Nilus e lacu profusus Plin.; metaf. multitudo sagittariorum se profudit C. ali urbe profusi Aenidae Val. Fl. usuti (vsuti) (usipati (vsipati)) se, planiti, udariti, navaliti, se nova profundunt examina (sc. apum) Col. rojijo, quae (sc. in vitibus) se nimium profuderunt Ci. kar je prebujno zraslo, voluptates subito se profundunt Ci. izbruhnejo, p. animam Ci. ali spiritum Cu., Val. Max. izdihniti, clamorem omnes Ci., voces Cat. od sebe da(ja)ti, zagnati (zaganjati), ignes Lucr. od sebe da(ja)ti, res universas profundam Ci. razpravljal bom, profundere simul omnia Plin. iun. povedati, odium in aliquem Ci. sovraštvo stres(a)ti nad kom, usmeriti (usmerjati), nape(nja)ti na koga, profusus in iram Amm. ujezivši se, in questus flebiles sese profuderunt L. so milo zatarnali; se p. in aliquem Ci. ep. vdati se komu; (pogosto) od sebe da(ja)ti = roditi, ploditi: ex alvo matris (sc. puerum) natura profudit Lucr., ea, quae frugibus atque bacis terrae fetu profunduntur Ci., profundere palmites Col., vitia Suet., (sc. insula) profusa ab Aenaria Plin. nastal; cum somnus membra profudit Lucr. zlekniti, položiti (na tla), med. zlekniti se: molli cervice profusae Lucr., profusus gemitu Pac. ap. Fest.; med. profundi tudi = spuščati se, (dol) viseti, bingljati: cui infula ex utraque pari malarum parte profusast (= profusa est) Lucr.

2. (o suhih stvareh) odsuti (odsipa(va)ti), izsuti (izsipa(va)ti): profusā in medium sportulā Ap.; metaf.: ne ventis verba profundam Lucr. da ne izsipam besed vetrovom = da ne bom govoril v burjo (v veter, v prazno).

3. occ.
a) radodarno darovati, žrtvovati: tantam pecuniam Plin. iun., non modo pecuniam, sed vitam etiam pro patria profundere Ci., omnes profudi vires animi atque ingenii mei Ci.
b) zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, razsipa(va)ti: divitias in exstruendo mari S., patrimonia, pecunias Ci., da, profunde (sc. pecuniam) Ci., totum se p. in aliquem Ci. vse komu razsipno izda(ja)ti, quae ego si non profundere ac perdere videbor Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. profūsus 3, adv. -ē

1. (dol) viseč, dolg: cauda Varr.

2. brez reda (neurejeno) naprej deroč: profuse tendere in castra L.

3. nezmeren, brezmeren, objesten, prešeren: laetitia efficit profusam hilaritatem Ci., sumptus Ci., cupido T., profusissima libido Suet., genus iocandi Ci., profuse laudare Gell., ea profusius … quaestui atque sumptui deditus erat S.

4. zapravljiv, potraten, razsipen: nepos Ci., profusissima largitio (darežljivost) Suet., profusissimae largitiones Val. Max., profusissimi in eo, cuius unius honesta avaritia est Sen. ph.; z gen.: alicui adpetens, sui profusus S. razsipajoč svoje; praetoria profuse exstructa Suet., festos … dies profusissime celebrabat Suet.; occ.
a) potraten = zelo drag, terjajoč velike stroške: epulae Ci., convivia Suet.
b) (v pozitivnem pomenu) radodaren, darežljiv: mens Stat., homo Mart.

Opomba: Prōfūdit meri: Cat.

quaerō -ere, quaesīvī (-siī), quaesītum (osnovna obl. *quaiso, *quaeso, beseda nedognanega izvora; prim. soobl. quaesō)

1. iskati, poiskati: Enn. ap. Ci., Afr. ap. Non., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Hirt., H., Ph., Tib., Pr. idr., legati Agesilaum quaerentes N., angustias quaerebat N., quaerere suos notos hospitesque C., portum C., Eurydicen, viam O., iuvencum per nemora V., quaesitae (nabrane) montibus herbae V., liberi ad necem quaerebantur Ci., quaerere aliquem ad poenam Eutr.; pesn.: oculis lucem V., te suum (svojega lastnika) decisa dextera quaerit V.; v pass. z gr. dat.: quaesitus matri (= a matre) agnus V., filia matri est quaesita O.; occ.
a) zastonj iskati = pogrešati, ne imeti (videti, najti): Plin. iun., Stat., Siciliam in Siciliā Ci., occasionem omissam (praetermissam) L., optatos Tyndaridas Pr., quaerit Boeotia Dircen O., hic ego virtutem vestram quaero, sapientiam desidero, veterem consuetudinem requiro Corn.
b) zahtevati, potrebovati, nanesti tako, da je treba (potrebno): Varr., bellum repens aut dictatoriam maiestatem aut Quinctium rectorem quaesisset L., pauca munimenta quaerebat (sc. alter collis) S., nego ego quidquam a testibus dictum, quod cuiusquam oratoris eloquentiam quaereret Ci.

2. metaf.
a) iskati kaj = skušati kaj dobiti, skušati (si) kaj pridobiti, težiti (stremeti) za čim: Hirt., Iuv., Plin. iun., Sen. ph., Eutr. idr., opus (delo) Ci., L., pecuniam N. hoteti vzeti na posodo, sibi maius imperium Cu., gloriam bello Ci., armis gloriam atque divitias S., honores sibi L., alicui venenum Ci. skušati koga zastrupiti, mortem Vell. hoteti umreti (smrt storiti), vitam Vell. skušati si ohraniti življenje, sanguine reditūs V. s krvjo pridobljena, quaerere tempus eius interficiendi N. ali occasionem fraudis C. ali locum iniuriae L. ali locum insidiis L., Cu. čakati priliko (priložnost), iskati (prežati na) priložnost, quid sibi hic vestitus quaerit? Ter. kaj neki hoče (= kaj neki pomeni) ta obleka?; o osebah (ret.): quaerere sibi novum imperatorem S., melius visum amicos quam servos quaerere S., adversus externos militem T., externus in regnum (za vladarstvo) quaeritur heres V., liberos Pl., Suet. skušati roditi, skušati dobiti otroke; occ. iskati kaj = α) skušati kaj narediti (storiti, ugotoviti), potem sploh narediti (delati), storiti, ugotoviti (ugotavljati), pripraviti (pripravljati): Ter. idr., fugam ex Italiā Ci. ali itineribus diversis fugam C. skušati pobegniti, dedecore potius quam manu salutem S. iskati rešitev, skušati se rešiti, alicui ignominiam L. koga spraviti v sramoto, koga osramotiti, alicui invidiam Q., tudi invidiam in aliquem Ci. skušati komu nakopati zavist, vzbuditi pri drugih zavist do koga, ultionem Vell. iskati povod za maščevanje, quaesita mors T. prostovoljna smrt. β) pridobi(va)ti (si), dobi(va)ti, (za)služiti si: Pl., Q., Plin. idr., pecuniam Ci., dotes sanguine quaesitae V., victum vulgo Ter. (o vlačugi), victum sibi Gell., Lact., victoria quaeritur sollicitis armis O., quidquid quaesierat, ventri donabat H., nummos aratro et manu Ci., regnum armis Lucan.; abs.: Ter., Ci., denique sit finis quaerendi H., nec minor est virtus, quam quarere, parta tueri O.
b) skušati izvedeti, hoteti vedeti, (po)izvedeti, poizvedeti (poizvedovati), vprašati (vpraševati), spraševati, po(v)prašati (po(v)praševati): Pl., Ter., quaero: quid facturi fuistis? Ci.; quaerere aliquem, npr. ab ostio (ianuā) Ci. vprašati po kom pri hišnih vratih; quaerere aliquid ali de aliquā re vprašati (vpraševati), po(v)prašati (po(v)praševati) po čem, za kaj, zaradi (glede) česa: luctum tuorum, causas V., Nerviorum de naturā … Caesar cum quaereret C., de Clodii reditu Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaesivit, ubi tuto viveret N., verum sit an falsum Ci., si incolumis evasisset L., quaerant, num quid … Ci.; vprašana oseba (v sl. v acc. ali gen.) stoji v lat. v abl. večinoma za ab, abs, pa tudi z de in ex: quaesivit a medicis, quemadmodum se haberet N., quaero abs te, teneasne memoriā Ci., ex me quaesieras, nonne putarem Ci., quaerit ex solo ea, quae in conventu dixerat; … eadem ab aliis quaerit C., de te ipso, Vatini, quaero, utrum … an … Ci.; v poklas. lat. se izpušča prvi člen ločnega vprašanja: quaesito (abl. abs.), an venisset T. na vprašanje, ali je prišel, quaesitum est, an danda esset inquisitio Plin. iun. — Poseb. izrazi: quid quaeris? H. kaj še sprašuješ? = skratka, noli quaerere! Ci. ne sprašuj! = z eno besedo!, si quaeris Ci. če hočeš kaj več (iz)vedeti; occ. α) zastaviti (zastavljati) kako znanstveno vprašanje, po(v)prašati (po(v)praševati) koga glede kake znanstvene stvari, kakega znanstvenega vprašanja ali problema: si quis quid quaereret Ci., multa ex eo saepe quaesivi Ci., naturā fieret laudabile carmen an arte, quaesitum est H., quaeritur inter medicos, cuius generis aquae sint utilissimae Plin. β) koga na natezalnici (sodno, pred sodiščem) vprašati (vpraševati), izprašati (izpraševati), zaslišati (zasliševati): de morte alicuius Ci., de servo tormentis Ci., in dominos quaeri de servis iniquum est Ci. sužnje na natezalnici spraševati njihovim gospodarjem v škodo. γ) kaj sodno preisk(ov)ati, vzeti pod sodno preiskavo (preiskovanje), posvetovati se o čem, glede česa: coniurationem L., rem per tormenta Suet., ne quaerere quidem de tanta re N., ratio perficiendi consilii quaerebatur C. posvetovali so se, kako bi se … , quaeramus reliquorum sententiam Ci.; abs.: coëgit consules circa fora proficisci ibique quaerere et iudicia exercere L.
c) iskati kaj = misliti na kaj, o čem, razmišlj(ev)ati, premišlj(ev)ati, gledati po čem, za čim: quaerere consilium Ter. ali novum (sc. consilium) S. ali consilia belli Hirt. snovati, aliquid duram in dominam Pr., labente die convivia quaerit V. misli na … , si želi (si priželeva), quaesitae artes V. izumljena (umetelna) sredstva; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaerere ipse secum … coepit, quibusnam rebus … maximam … pecuniam facere posset Ci., quaeramus, quonam modo maxume ulti sanguinem nostrum pereamus S.; z inf.: ne quaere doceri V. ne skušaj (ne trudi se) izvedeti; occ. iskati kaj, želeti, poželeti, zaželeti si česa, kaj, hlepeti (dehteti) po čem, hoteti, (željno) pričakovati: Vell., pocula aurea H., solacia Cu., eas se balneas … ex censu quaerere Ci., virtutem incolumem odimus, sublatam ex oculis quaerimus Ci., quaerit patria Caesarem H.; s finalnim stavkom: quaeris, ut suscipiam cogitationem, quidnam … Ci. ep., quaerere et petere, ut … Gell.; z inf.: Iust., Lucr., Ph., Plin., Sen. ph. idr., si quaeris descendere O., abrumpere lucem V., mitibus mutare tristia H., mutare sedes T., quaerentem dicere plura reppulit V. ki je hotel več povedati, causam si quis cognoscere quaerit O. — Od tod

I. adj. pt. pf. quaesītus 3

1. narejen (natezan), prisiljen: asperitas, comitas T.

2. izbran, izboren, izvrsten, nenavaden, izreden, izjemen: leges quaesitiores Solon perscripsit T., epulae quaesitissimae S. fr., honores quaesitissimi T. —

II. subst. pt. pf. quaesītum -ī, n

1. (pri)dobitek, pridobljeno blago: quaesiti tenax O., attentus quaesitis H., ante quaesita H. prej pridobljeni (nabrani) zakladi.

2. zastavljeno vprašanje: accipe quaesiti causam O.

re-levō -āre -āvī -ātum (re in levāre)

1. zopet (znova, ponovno) vzdigniti (vzdigovati), zopet (znova, ponovno) dvigniti (dvigati, dvigovati): e terra corpus O., in cubitum relevo mea membra O. naslanjati se na … ; caput (pren.) Lucan.

2. lajšati, olajšati (olajševati): epistulam Ci., vimina curva (koše, ulje, čebelje panje) O.; z abl.: alvum stercore Hier., relevari longā catenā O.; abs.: minimo relevari labore O. zlahka roditi.

3. metaf.
a) (u)blažiti (ublaževati), (o)lajšati (olajševati), zlajšati (zlajševati), polajšati (polajševati), (po)tolažiti, (u)tolažiti, (u)tešiti, potešiti, poteščati, (od)pomoči (pomagati), odpraviti (odpravljati), pregnati (preganjati), zmanjšati (zmanjševati): morbus istius poenā relevatus Ci., communem casum misericordiā hominum Ci., meos releves aestus O. (o)hládi, relevare luctum, famem, sitim O., studium laboremque Plin. iun.
b) komu nuditi olajšanje (olajšavo, (od)počitek, oddih), narediti, da komu odleže (da si kdo oddahne, se odpočije, počije), poživiti (poživljati), osvežiti (osveževati), rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati): pectora mero O., membra sedili O., cuius mors te ex aliqua parte relevavit Ci., potius relevare (opogumiti (opogumljati), tolažiti, tešiti) quam castigare Ci.; med. relevari rešiti (reševati) se, osvoboditi (osvobajati) se, otresti (otresati) se, odpoči(va)ti se, oddahniti (oddihovati) si (se), opomoči si: cura et metu relevati esse videbimur Ci., relevata res publica Ci., non est in medico semper, relevetur ut aeger O.
c) oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati) kakega bremena: publicanos tertiā mercedum (najemnine) parte Suet. odpustiti jim, oprostiti jih, spregledati jim, pogledati jim skozi prste.

rendir [-i-] premagati, obvladati, na tla vreči, podvreči, ukloniti; utruditi; predati, vrniti, nazaj dati; pokazati

rendir el alma, rendir el espíritu izdihniti dušo
rendir las armas (voj) položiti orožje
rendir beneficio prinesti dobiček (korist)
rendir cuenta dati (ob)račun
rendir fruto roditi sadove
rendir su juicio (ante) dati se prepričati; popustiti
rendirse predati se, vdati se, podvreči se; popustiti; utruditi se, opešati
rendirse de fatiga onemoči od utrujenosti
rendirse a la razón dati se prepričati
rendirse de trabajar demasiado pretegniti se od dela

rise¹ [ráiz] samostalnik
dvig, dviganje, vzpon, vzpenjanje; (o zvezdi, Soncu) vzhajanje, vzhod
gledališče dvig(anje) zastora
religija vstajenje (od mrtvih); prijem (ribe za vabo); nastop, pojavitev; porast, naraščanje (vode); vzpetina, grič, višina; višina (of a tower stolpa)
višina (stopnice, stopnišča); povečanje, prirastek (in population v prebivalstvu)
glasba zvišanje (glasu); dvig, porast, skok (of prices cen)
hausse; dodatek, povišanje (plače); izboljšanje življenja; napredovanje; povod, vzrok, začetek, izvor, vir
sleng škodoželjna šala (poniževalna za premaganca)

on the rise v porastu
the rise and fall of nations vzpon in padec narodov
rise of a river naraščanje reke
rise of the step višina stopnice
gentle rise blaga, položna vzpetina
to ask for a rise of salary prositi, zahtevati povišanje plače
to buy for a rise ekonomija špekulirati na hausse
to be on the rise naraščati
to get a rise dobiti višjo plačo
to get (to take) a rise out of s.o. razdražiti, razjariti, razkačiti, razburiti koga
to give rise to povzročiti, dati povod čemu, privesti do česa, roditi kaj
to have (to take) one's rise (in, from) izvirati v, imeti svoj izvor v, prihajati iz

rojévati (se) (-am (se)) imperf., imperf. refl. glej roditi

sád fruit; figurativno result; (posledica) consequence

prinesti, roditi sádove to bear fruit
poljski sádovi fruits of the field
žeti sádove svojih prizadevanj to reap the fruits of one's endeavours
uživati sádove svojega dela to enjoy the fruits of one's labours

seed [si:d]

1. samostalnik
seme, semenje; kal; pečka; ikra
zoologija seme, sperma
botanika diaspora
Biblija potomstvo
figurativno začetek, izvor

the seed of Abraham Židje
not of mortal seed nezemeljskega izvora
to raise (up) seed figurativno zaploditi; roditi otroke, potomstvo
to run (to go) to seed iti v seme, v cvet; figurativno podivjati, izroditi se; figurativno popustiti v dejavnosti
he goes to seed figurativno z njim gre navzdol
to sow the seed of discord sejati seme razdora

2. neprehodni glagol
iti v (pognati) seme, dati seme, obroditi; osuti se
prehodni glagol
posejati, zasejati; odstraniti, izluščiti seme (pečke iz sadja); drzati, smukati (lan)
šport ločiti, oddeliti slabše tekmovalce od boljših

separatizem samostalnik
1. (zagovarjanje odcepitve od države) ▸ szeparatizmusGre za najhujši bombni napad na območju, ki ga sicer zaznamujejo separatizem in etnične napetosti. ▸ Ez a legsúlyosabb bombatámadás a szeparatizmus és etnikai feszültségek jellemezte térségben.
Po policijskih ocenah se je protestov proti katalonskemu separatizmu udeležilo najmanj 15.000 ljudi. ▸ A katalán szeparatizmus elleni tüntetéseken a rendőrségi becslések szerint legalább 15.000 ember vett részt.
Začel se je dolgotrajen boj med pokrajinskim separatizmom in osrednjo oblastjo. ▸ Elhúzódó harc kezdődött a regionális szeparatizmus és a központi hatalom között.

2. (zagovarjanje samostojnosti) ▸ szeparatizmus
Zavladala je jezikovna anarhija, v kateri je literarna tradicija popuščala pred separatizmom narečij. ▸ Nyelvi anarchia vette kezdetét, melynek során az irodalmi hagyomány engedett a nyelvjárások szeparatizmusának.
Pravopisni separatizem je vodil v razedinjevanje Slovencev, kar je nujno moralo roditi odpor. ▸ A helyesírási szeparatizmus a szlovénok széthúzásához vezetett, ami óhatatlanul ellenállást szült.

setzen

1. auf einen Stuhl usw: posaditi

2. Agronomie und Gartenbau Pflanzen: saditi, posaditi;

3. sich setzen sesti, usesti se; sich zum Tisch setzen sesti k mizi/obedu/kosilu, večerji; sich setzen auf ein Pferd: sesti na (konja), zajahati (konja); sich setzen an die Arbeit sesti k delu, lotiti se dela

4. sich setzen Technik usedati se, Baukunst, Architektur posedati/posesti se

5. (aufstellen) ein Denkmal, eine Frist, Prioritäten, einen Ofen usw.: postaviti; (stellen) Bedingungen, Fristen usw.: postavljati, postaviti; (bestimmen) Fristen, Schwerpunkte usw.: določati, določiti; (geben) auf die Speisekarte, an die Tagesordnung: dajati/dati, postavljati/postaviti

6. Typographie staviti, postaviti;

7. Lotterie usw.: staviti, igrati; auf jemanden/etwas setzen staviti na (koga/kaj); seine Hofnung setzen auf staviti upe na/v

8. an den Mund: nesti k ustom; an das andere Ufer, über einen [Fluß] Fluss jemanden: prepeljati (koga); Jagd Junge: poleči, skotiti Akzente setzen poudarjati, poudariti; seinen Namen setzen podpisati se (auf na, unter pod) ; ein Pfand setzen zastaviti; einen Punkt setzen narediti piko; sich eine Spritze setzen dati si injekcijo; mit einem Fahrzeug: setzen an zaleteti se v; auf freien Fuß setzen osvoboditi (koga), dati/vrniti prostost (komu); auf Grund setzen ein Schiff usw.: nasesti z; in ein günstiges/ungünstiges Licht setzen ugodno/neugodno prikazovati, osvetliti; auf eine Liste setzen dati/vpisati na seznam; auf eine Rechnung setzen zaračunati; aufs Spiel setzen postaviti na kocko;
außer: außer Kraft setzen razveljaviti, ukiniti, preklicati, določiti konec veljavnosti; außer Betrieb setzen zaustaviti;
in: in Anführungszeichen setzen dati v narekovaj; in Brand setzen zažgati; in Betrieb setzen zagnati, pognati v tek; in Freiheit setzen osvoboditi (koga/kaj), dati prostost (komu, čemu); in den Kopf setzen vtepsti/vbiti v glavo (sich si) ; in Kraft setzen določiti začetek veljavnosti; den Ball: ins Netz setzen poslati v mrežo; in Szene setzen inscenirati, postaviti na sceno; in die Welt setzen Gerüchte: širiti, ein Kind: roditi; ins Werk setzen začeti z, uresničevati (kaj); sich setzen in Staub, Sand usw.: prodirati v, prodreti v; sich in Unrecht setzen ne imeti prav; sich mit jemandem in Verbindung setzen stopiti v zvezo s (kom);
über: setzen über einen Stuhl, ein Hindernis: skočiti preko, preskočiti (kaj), über ein Wasser usw.: prečkati;
zu: sich zur Wehr setzen braniti se

sín (-a) pl. sinovi f figlio:
imeti tri sinove avere tre figli
vzgojiti sina allevare un figlio
roditi sina partorire un figlio
mlajši, starejši sin il figlio minore, maggiore
nezakonski sin figlio illeggittimo
prvorojeni sin figlio primogenito
rodni sin figlio carnale
sin edinec figlio unico
pravi sin svoje dobe vero figlio del proprio tempo
bibl. pren. izgubljeni sin il Figliol prodigo
Adamov sin il figlio di Adamo, l'uomo
pasji sin (tudi inter.) figlio d'un cane
je pravi sin svojega očeta è suo padre sputato
rel. sin božji il Figlio di Dio, il Verbo
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio

sojenica samostalnik
1. v mitologiji (bajeslovno bitje) ▸ sorstündér, sorsistennő
V neko hišo, koder je žena hotela roditi, so prišle sojenice. ▸ Ha egy házban egy nő szülni készült, megérkeztek a sorstündérek.
Takoj, ko se otrok rodi, mu sojenice usodijo, kaj bo iz njega. ▸ Amint a gyermek megszületik, a sorsistennők megjövendölik, mi lesz belőle.
Sopomenke: rojenica

2. literarno (o darovih, talentih ali usodi) ▸ sorsistennő, sorstündér
Pesnikovo prepričanje je, da so mu sojenice naklonile dar pesnjenja. ▸ A költő meggyőződése, hogy a költészet adományában a sorsistennők részesítették.
Sojenice so mu namenile v življenju vpletenost v pomembne prevrate. ▸ A sorsistennők a fontos államcsínyekben való részvételt szánták neki az életben.
Sopomenke: rojenica

spoon¹ [spu:n] samostalnik
žlica; predmet žličaste oblike (npr. veslo); vrsta palice za golf
(= spoon bait) blestivka
pogovorno bedak, tepec
ameriško, sleng zaljubljenec

dessert spoon žlica srednje velikosti
egg-and-spoon race tekma v teku, pri kateri udeleženci nosijo jajce v žlici
table-spoon namizna žlica (normalne velikosti)
tea-spoon (čajna) žlička
wooden spoon zgodovina lesena žlica, ki so jo (v Cambridgeu) dajali najslabšemu na izpitu iz matematike
to be spoons on s.o. ameriško biti zateleban v koga, noreti za kom
to be born with a silver spoon in one's mouth figurativno roditi se kot bogataš
he must have a long spoon that sups with the devil nevarno je z vragom buče saditi, z bikom se ni bosti

sréčen (-čna -o) adj.

1. felice; prospero; radioso:
počutiti se srečnega sentirsi felice
srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
srečni časi tempi felici

2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

3. fortunato; beato:
srečni dobitnik il fortunato vincitore
naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
srečno pot! buon viaggio!
srečni dogodek il fausto evento

5.
srečen konec lieto fine, happy end

stella f

1. astr. zvezda:
stella doppia, tripla dvojna, trojna zvezda
stella cadente, filante meteor
stella caudata, cornuta, crinita komet, zvezda repatica
stella polare severnica

2. ekst.
stelle erranti, lucenti planeti
stelle medicee Jupitrovi sateliti
andare, salire alle stelle povzpeti se zelo visoko; močno se podražiti (cene)
portare qcn. alle stelle pren. koga kovati v zvezde
vedere le stelle pren. videti vse zvezde

3.
stelle pl. nebesa

4.
stelle pl. pren. oči

5. usoda:
nascere sotto una buona, una cattiva stella roditi se pod srečno, nesrečno zvezdo

6. ekst. zaščitnik

7. pesn. krasotica; ljubljena ženska; pog.
stella mia! srček moj! (v ljubkovalnih izrazih)

8. zvezda; zvezdnik, zvezdnica

9. ekst. zvezda (predmet, naprava):
a stella zvezden
collegamento a stella elektr. zvezdna vezava
stelle filanti papirnate kače
stella dello sperone kolesce ostroge

10. navt., šport zvezda

11. veter. zvezda

12.
la stella di Davide judovska zvezda
stella rossa rdeča zvezda
generale a quattro stelle general s štirimi zvezdami
ristorante a quattro stelle restavracija s štirimi zvezdami

13. bot.
stella alpina planika (Leontopondium alpinum)
stella di Natale kolesnik, mleč (Euphorbia pulcherrima)

14. zool.
stella di mare, stella marina (asteria) navadna morska zvezda (Asterias rubens)

15.
stelle kulin. zvezdice (vrsta testenin)

16. tisk zvezdica, asterisk

tätigen: einen Abschluß/Abschluss tätigen zaključiti (kaj), kupiti; Erfolg tätigen roditi uspeh, imeti uspeh; einen Kauf tätigen kupiti, izpeljati nakup

ust|a¹ srednji spol množina der Mund
otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
dihanje skozi usta die Mundatmung
maska za usta der Mundschutz
dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
izpiranje ust das Mundspülen
kotiček ust der Mundwinkel
celična usta (citostom) Zellmund
sesalna usta Saugmund
(gobec) das Maul
|
umazana usta figurativno das Schandmaul
lačna usta množina hungrige Mäuler
ena usta količina: das Mundvoll
usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
zamašitev ust die Knebelung
stisnjenih ust verkniffen
našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
opeči si usta sich den Mund verbrennen
razvleči usta ein Froschmaul ziehen
zamašiti usta den Mund stopfen
z zatičem: knebeln
zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
iz ust aus dem Mund
figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
zadah iz ust der Mundgeruch
dati k ustom an die Lippen führen
nesti k ustom an den Mund setzen
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
pena na ustih figurativno der Geifer
s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
od ust do ust von Mund zu Mund
od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
figurativno iti od ust do ust die Runde machen
držati pred usti vorhalten
preko ust (oralno) oral
skozi usta medicina (peroralen) peroral
v usta in den Mund
figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
živeti: von der Hand in den Mund (leben)
figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
v ustih im Mund
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
okus v ustih der Nachgeschmack
raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
zamašek/zatič v ustih der Knebel
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
brati z ust von den Lippen lesen
zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
žvečiti s polnimi usti mampfen
sinhroniziran z usti film: lippensynchron

venir* [vənir] verbe intransitif priti, prihajati; segati do

ne pas venir ne priti, izostati
venir en courant priteči
venir en voiture pripeljati se
venir voir quelqu'un obiskati koga
faire venir le médecin poklicati zdravnika
faire venir quelque chose naročiti si kaj
venir chercher quelque chose, quelqu'un priti po kaj, po koga
l'année qui vient prihodnje leto
les générations à venir bodoče generacije
il vient d'arriver pravkar je dospel
vient de paraître pravkar izšlo
s'il venait à pleuvoir če bi slučajno deževalo
il me vient à l'épaule on mi sega do rame
venir à bout de uspeti, triumfirati nad
venir à son but doseči svoj cilj
venir à bien posrečiti se, uspeti, dobro se končati
en venir aux mains spopasti se, spoprijeti se, stepsti se
en venir à bout de quelqu'un hitro opraviti s kom
venir à point ravno prav priti
en venir là odločiti se za to
en venir à la force uporabiti silo
venir au monde; au jour priti na svet, zagledati luč sveta, roditi se
venir à l'esprit; à l'idée priti na misel
venir à rien propasti, propadati
en venir à priti do
ou en voulez-vous venir? na kaj merite? kaj pravzaprav hočete (reči)?
laisser venir čakati, ne da bi se mudilo kaj ukreniti
voir venir čakati, preden kaj ukrenemo; uganiti namere
ne faire qu'aller et venir neprestano hoditi sem in tja; odpotovati pogosto za krajši čas
se faire bien venir (de) pridobiti si naklonjenost, priljubiti se (pri)

vȉdjelo s (ijek.), vȉdelo s (ek.)
1. svetloba: nježno vidjelo ljupko svjetluca na lišću
2. svetlo: doći još za -a; izići na vidjelo; iznijeti, izneti tajnu na vidjelo
3. luč, sveča: upali vidjelo!
4. donijeti, doneti na božje vidjelo roditi otroka