Franja

mulcō -āre -āvī -ātum

1. tepsti, pretepsti (pretepati), (z)biti, (s)tolči, razbiti (razbijati), (pre)mikastiti, gnjaviti, trpinčiti koga, hudo (grdo) ravnati s kom, zdela(va)ti koga: ita mulcatus est, ut vitam amiserit Pl., aliquem usque ad mortem m. Ter., speculator male mulcatur L., mulcati inter se ipsi virgibus L., ita mulcatus est, ut vitam amiserit Ci., male mulcati clavis ac fustibus Ci., mulcato foede corpore S. fr., si corpus illibatum fortuna praestiterit quam si ex aliqua parte mulcatum Sen. ph., prostratos verberibus mulcant T., male mulcatus graculus Ph., mulcati parte membrorum Cu., aquila male mulcata Val. Max., dum oblatam pacem spernit barbarus, male mulcatus est Fr.

2. metaf.
a) (hudo) zdela(va)ti, odreti (odirati), (z)drobiti, razbiti (razbijati): quinqueremis Romana … mulcasset, ni … ceteras (sc. triremes) L., scriptores male mulcati Ci.
b) dobro ali slabo prebiti (prebijati) se skozi kako zlo, presta(ja)ti kako zlo: scio scire te, quam multa tecum mulcaverim miserias Pl.

Opomba: Star. mulcassitis = mulcaveritis: Pl.

mȕštrati -ām (n. mustern) pog.
1. muštrati, vaditi, učiti, eksercirati: podnarednici su nas muštrali i učili
2. trdo ravnati s kom: sada te već svaka rđa muštra
3. urejati: muštrati kosu

nehmen (nahm, genommen) vzeti, jemati, (übernehmen) prevzeti; bei den Ohren, bei der Hand: prijeti za; ein Hindernis: preskočiti, figurativ premagati; eine Kurve: speljati; die Zeit: meriti (čas); jemandem die Angst/Sorge: rešiti (koga) (bojazni/skrbi); Geld, Patienten, Klienten: sprejemati; Menschen: znati ravnati z; eine Festung, Frau: osvojiti; einen Weg, eine Richtung: ubrati (pot, smer); einen Zug/Bus: iti na, sesti na; Abschied nehmen posloviti se (von od) ; den/seinen Abschied nehmen odstopiti, odpovedati službo; Abstand nehmen von distancirati se od; sich in acht nehmen paziti se, varovati se; Anlauf nehmen zagnati se; Anteil nehmen an zanimati se za; Anstoß/Ärgernis nehmen an zgražati se nad; (seinen) Anfang nehmen začeti/začenjati se; (sein) Ende nehmen končati se; kein Ende nehmen biti brez konca in kraja; ein schlimmes Ende nehmen slabo se končati; ernst nehmen vzeti zares; seinen Lauf/Gang nehmen iti svojo pot; Platz nehmen vsesti se; Rache nehmen maščevati se; Reißaus nehmen pobegniti; Rücksicht nehmen ozirati se na, biti obziren; den Schleier nehmen iti v samostan; Unterricht nehmen učiti se; das Wort nehmen spregovoriti, jemandem: vzeti besedo; sich Zeit nehmen ne (po)hiteti; Zuflucht nehmen zateči se (zu k)
als: nehmen als jemati/razumeti kot
an: an sich nehmen vzeti; an die Kandare nehmen ostro prijeti
auf: auf sich nehmen vzeti nase; auf seine Kappe nehmen vzeti nase; auf den Arm nehmen figurativ norčevati se iz
aus: aus dem Mund nehmen vzeti iz ust, ein Wort: vzeti z jezika
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo; eine Gelegenheit: beim Schopfe nehmen zagrabiti (priložnost)
in: in Angriff nehmen lotiti se (česa); in Augenschein nehmen ogledati si; in Aussicht nehmen načrtovati; in Dienst nehmen vzeti v službo; Einsicht nehmen in dobiti vpogled v; in Empfang nehmen prevzeti; in Haft nehmen prijeti, aretirati; in die Mitte nehmen vzeti v (svojo) sredo; in Schutz nehmen vzeti v/pod zaščito/pod varstvo
unter: die Beine unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge, oddrveti; unter seine Fittiche nehmen vzeti v varstvo; unter die Lupe nehmen vzeti pod drobnogled
zu: zu sich nehmen použiti, pojesti; zum Mann/zur Frau nehmen vzeti za moža/ženo; zum [Anlaß] Anlass nehmen imeti za povod; sich etwas zum Herzen nehmen vzeti si k srcu; sich jemanden/etwas zum Vorbild nehmen imeti/vzeti si (koga, kaj) za zgled

novercor -ārī (noverca) mačehovsko (= nemilo) ravnati s kom: alicui Sid.

ob-oediō (obēdio, stlat. oboidiō) -īre -īvī -ītum (ob in audīre)

1. poslušati koga, ravnati po nasvetu koga, marati za besedo koga: quibus rex maxime oboedit, eas habet inimicissimos H.

2. poslušati = poslušen, pokoren biti, ubogati, pokoriti (pokoravati) se komu, čemu, podrediti (podrejati) se, vdajati se v kaj, ustreči (ustrezati) komu, čemu: Suet., Amm. idr., legi H., obtemperare oboedireque magistratibus Ci., paucis centurionibus in modum servorum T., haec omnia Ap. v vsem tem; pass. (impers.): oboeditum est dictatori L.; metaf.: pecora ventri oboedientia S., ramus oleae quam maxime sequax et oboediturus Plin. vdajajoča se in voljna (gibčna). — Od tod adj. pt. pr. oboediēns -entis, adv. oboedienter poslušen, pokoren, ubogljiv, voljan, ràd: Pl., Aur. idr., nulli est naturae oboediens aut subiectus deus Ci., imperiis vivorum nemo oboedientior fuit me uno L., dicto audiens et oboediens L., imperiis oboedientissimus miles L., oboedienter imperata facere Cu., L., nihil oboedientius fecerunt quam ut muros diruerent L., oboedientissime paruit Aug., ut ad nova consilia gentem quoque suam oboedientem haberet L.; abs.: cetera omnia secunda et oboedientia sunt S. je ugodno (sc. položaj itd.) in pokorno (sc. dežele in narodi); subst. oboediēns -entis, m podanik, podrejenec (naspr. dominus et imperans): Ci., L., Amm.; metaf.: oboedientissima quocumque in opere fraxinus Plin. zelo voljna, gibčna.

Opomba: Star. fut. oboedibo: Afr. ap. Non.

ob-sequor -sequī -secūtus (-sequūtus) sum (ob in sequī)

1. „ubogati“, poslušati, ravnati se po kom, popustiti (popuščati), ugoditi (ugajati), streči, ustreči (ustrezati) komu: Ca., Ter., Gell. idr., studio tuo sum obsecutus Ci., o. voluntati Ci.; s splošnim acc.: id (v tem) percupio obsequi Pl., quaedam o. Gell. v nekaterih primerih; z zahtevnim stavkom: Aug., neque uti de M. Pompilio referrent, senatui obsequebantur L.; occ.
a) komu višjemu, nadrejenemu pokoriti (pokoravati) se, pokoren, poslušen biti: dum sanctis patriae legibus obsequimur Ci., o. dictatori Eutr., optant, ne miles centurioni obsequatur T.
b) kakemu vladarju pokloniti (poklanjati) se, (po)častiti koga: multi reges … venerunt, ut ei obsequerentur Eutr.

2. vda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se, (u)streči, zadostiti (zadoščati) čemu, zadovoljiti (zadovoljevati): Pl., Q., tempus studiis suis obsequendi N., malo gloriae quam irae obsequi Cu., cum huic (sc. cupiditati) obsecutus sis, illi est repugnandum Ci., animo Ter. po svoji volji živeti; (o stvareh) poda(ja)ti, vda(ja)ti se, popustiti (popuščati), prožen (gibčen, gibek, voljan) postati (biti): aes malleis obsequitur Plin. popusti, če se kuje, caput manibus ac lateribus obsequatur Q. naj se ravna po rokah in bokih. Od tod adj. pt. pr. obsequēns -entis, adv. obsequenter ustrežljiv, ugodljiv, popustljiv, voljan: Pl., Col., Sen. ph. idr., patri sum obsequens Ter., Persas obsequentiores fore Cu., nurus obsequentissima Q., obsequenter parēre Plin. iun., haec collegae obsequenter facta L. iz popustljivosti do stanovskega kolega, in contubernio aviae obsequentissime vixit Plin. iun. se je v vsem ravnal po babici; (o božanstvih) ustrežljiv = milostljiv, milosten, dobrotljiv: Pl. (o Fortuni in Veneri).

observá obsérv vt.

1. (za)gledati, opazovati, opaziti

2. izpolnjevati, ravnati se po, držati se, spoštovati

observar opazovati, opaziti; pripomniti; držati se, ravnati se po

observar una conducta sospechosa sumljivo se vesti
observar la fecha držati se róka

observer [ɔpsɛrve] verbe transitif opazovati, opaziti; izpolnjevati, ravnati se po, držati se česa

observer l'éclipse de soleil opazovati sončni mrk
observer le Code de la route držati se cestnoprometnih predpisov
observer sa parole držati svojo besedo
observer les bienséances dostojno se vesti
observer une stricte sobriété zmerno živeti
observer le silence molčati
observer les distances (militaire) ostati v predpisani razdalji; figuré držati se v primerni razdalji
faire observer à quelqu'un opozoriti koga
je vous ferai observer que vous êtes en retard opozarjam vas, da ste prepozni, da ste zamudili
s'observer paziti se, oprezen biti, opazovati se (eden drugega)

ob-servō -āre -āvī -ātum (ob in servāre)

1. opaziti (opažati, opazovati), paziti koga, prežati na koga, kaj, čakati (na) koga, na kaj, biti pozoren na koga, kaj: Ter., Plin., Suet. idr., iter, pabulationes C., motus stellarum Ci., sese Ci. zelo paziti (gledati) nase, vestigia observata V., o. virum Pl.; metaf.: multi occupationem eius observant Ci. so pozorni na čas, ko ima opravke; z odvisnim vprašalnim stavkom: observans, quae signa ferant V., observat, quem ad modum se unusque vestrum gerat Ci.; abs.: non id agit, ut … observet, sed iam favet Ci.; occ.
a) varovati kaj, čuvati kaj, paziti na kaj: ianuam Pl., fores Pl., Sen. tr., hic armenta gregesque observo O., draconem Ci. poet.
b) šteti: dies natales sic observant, ut noctem dies subsequatur C.

2. metaf.
a) paziti na kaj, gledati na kaj, ohranjati kaj, ravnati (se) po čem, držati se česa, upoštevati, izpolnjevati, izvrševati kaj: Iust., Sen. ph., Suet., leges Ci., iudicium senatūs, praeceptum C., imperium S., vocationem, suffragium L., auspicia sortesque T., neque signa neque ordines S.; impers. (z ut, ne): Col., Suet., post illum observatum (sc. est), ut … L., quod ne accidat, observari nec potest nec necesse est Ci.
b) častiti, čislati, spoštovati: Iust., Suet., tribules suos Ci., patronos hospitesque suos colere atque observare destiterunt Ci., regem V., deos O. — Od tod

I. adj. pt. pr. observāns -antis

1. ohranjajoč kaj, držeč se česa, izpolnjujoč, izvršujoč: Ap., observantior aequi Cl., observantissimus omnium officiorum Plin. iun. kar najvestneje izpolnjujoč vse dolžnosti.

2. (zelo) spoštujoč, čislajoč: homo tui observans Ci., observantissimus mei, nostri Ci. ep., mei summe observantissimus Plin. iun.; adv. observānter

1. skrbno, marljivo, natančno: sequi Macr., omnia facere Ap., observantius declinare Amm., observatissime Gell., observantissime sequi Aug.

2. spoštljivo: Lact. —

II. adv. pt. pf. observātē skrbno, marljivo, natančno: observate curioseque animadvertere Gell.

Opomba: Star. fut. II observasso: Pl.

ob-temperō -āre -āvī -ātum (ob in temperāre) ugoditi (ugajati), ustreči (ustrezati), pokoren (poslušen) biti, pokoriti (pokoravati) se komu, čemu, ubogati koga, kaj, ravnati se po čem, držati se česa: Pl., Ter., O., Auct. b. Alx., Auct. b. Afr., Val. Max. idr., senatūs auctoritati C., Ci., consilio et voluntati alicuius C., Ci., legibus N., imperio Persarum Cu. podložen biti, naturae Suet.; abs.: nisi obtemperassent Suet.; brezos.: si mihi esset obtemperatum Ci. Od tod adv. pt. pr. obtemperanter

1. voljno, pokorno, poslušno, ubogljivo: Marcus Aurelius ap. Fr., Aug., Prud.

2. vzdržno, zmerno, z mero (naspr. inhianter): appetere Aug.

occō -āre -āvī -ātum (occa brana, sor. z gr. ὀξίνη brana in nem. Egge) (pre)branati, z brano obdel(ov)ati: Pl., Pers., Fest., agrum Col.; pesn. = (v)sejati: segetem H., triticum Plin.; o vinogradih: skopano zemljo drobiti in ravnati: Varr.

ofender (raz)žaliti, raniti, škoditi, slabo ravnati z; odvraten biti

ofender a Dios grešiti
ofender la vista očem škoditi
ofenderse užaljen biti, zameriti

op-pēdō -ere (ob in pedere) = gr. καταπέρδω prdniti (prdeti) proti komu, izraz iz vsakdanjega življenja = (po)rogati se komu, zaničljivo ravnati s kom: o. curtis Iudaeis (dat.) H.

outrage² [áutreidž] prehodni glagol
pregrešiti se nad kom, silo storiti komu, posiliti; žaliti, sramotiti; grdo ravnati, prekršiti (zakon, moralo)

palter [pɔ́:ltə] neprehodni glagol
podlo ravnati (with s, z)
igrati se (with s kom)
barantati (about za)
varati, dvoumno govoriti, izmikati se

parcō -ere, pepercī, predklas. parsī, parsūrus

1. (s)hraniti (shranjevati), varčevati, štediti, varčno ravnati (delati) s čim; abs.: parcendo (sc. famem) tolerare C. z varčnostjo, futuro V. za prihodnost; z dat.: Pl., impensae L., sumptu (dat.) ne parcas Ci.; le pesn. trans.: pecuniam Pl., fetūs Lucr., oleas Ca., talenta gratis parce tuis V. hrani za svoje otroke.

2. metaf.
a) prizanesti (prizanašati), prizanesljiv biti do koga, prizanesljivo (obzirno) ravnati s kom, varovati koga, kaj, paziti, gledati, ozirati se na koga, kaj: Pl., Suet., ne ulli loco parcerent N., quibus in bello parserat fortuna N., sibi C. idr., valetudini vitae Ci., subiectis V., auribus alicuius Ci., Cleomeni parcitur Ci., parcite V. prizanesite mu!; z in z acc.: in hostes Lucr., in feminam Ap.
b) paziti se, varovati se, vzdrž(ev)ati se česa: ne cui rei parcat N. naj vse stori (poskusi), bello V., auxilio Ci. ne uporabiti (sprejeti) ponujene pomoči, parce metu (dat.) V. ne boj se!, hibernis parcebant flatibus euri V. niso veli (pihali), mirovali so, lamentis parcere eas iussit L. velel jim je, naj prenehajo tarnati.
c) zelo pogosto, poseb. pesn. z inf. (o)pustiti, opustiti (opuščati), (pre)nehati: Pl., Ter., parce fidem iactare L. pusti bahanje z zvestobo, nikar se ne bahaj z zvestobo, parce pias scelerare manus V. ne oskruni, parcite (= nolite), oves, nimium procedere V. ne hodite predaleč naprej. Redko: parcere ab incendiis L., ab sceleribus Aug. (analogno po glag. cavēre) ali parcere caede Aus., manū Aug. ali contumeliis dicendis (abl.) L., obiurgando (abl.) peccata Aug.; od tod adj. pt. pr. parcēns -entis „prizanašajoč“, od tod

1. rahel, lahek: thyrso parcente ferire Stat.

2. nemaren, skop, stiskaški, škrt: parcentes ego dexteras odi H.

Opomba: Sinkop. cj. pf. parsis = parseris: Pl.; nenavaden pf. parcuī: Naev. ap. Non.; pt. fut. parcitūrus: Hier.; obl. iz pt. pf. se nadomeščajo z glag. temperare.

pāreō -ēre -uī -itūrus (prim. gr. πεπαρεῖν (po)kazati)

1. prikaz(ov)ati se, (po)kazati se, javiti (javljati) se, pojaviti (pojavljati) se, viden (očiten) biti: Q., Stat., ad portum paruit Hermogenes Mart., immolanti iocinera replicata paruerunt Suet.; metaf. (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, razode(va)ti se, očiten posta(ja)ti, jasen biti (poseb. z ACI): Suet., Icti., Asilas, cui pecudum fibrae, caeli cui sidera parent V. so znane; v klas. lat. le impers. kot jur. formula = očitno, razvidno, jasno, dokazano, dognano biti: Petr., Icti., a quo (sc. factum sit), paret Ci., si paret eam se et sua Veneris esse dixisse Ci.

2. occ. (= appārēre 2.) biti pomočnik, biti v službi rimskega oblastnika, biti na razpolago rimskemu oblastniku: magistratibus in provinciam euntibus Gell.

3. metaf. na povelje koga prikaz(ov)ati se = pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen biti komu, služiti komu, poslušati koga, ubogati koga (naspr. imperare); abs.: numquam ingenium idem ad res diversissimas, parendum atque imperandum, habilius fuit L., non parere N., Icti. nepokoren, neposlušen, neubogljiv biti; z dat.: Plin., imperio C., N., legibus Ci., ducibus L., parere et dicto audientem esse Ci., Caesari parent (sc. Larissaei) C. so podložni, virtuti omnia parent S., divina humanaque pulchris divitiis parent H., gestus animo cum voce paret simul Q.; tudi: equi parent lupatis V., parerent arva colono V.; pass. impers.: legato a centurionibus parebatur T. (v sl. act.), dicto paretur L., cum bene imperanti bene pareretur Sen. ph.; s splošnim acc.: quaedam (v nekaterih primerih) esse parendum Gell.; z in ali ad omnia v vsem: Sen. ph., Vell.; occ. ugoditi (ugajati), vda(ja)ti se, ravnati se po čem, živeti po čem, pustiti se voditi komu: irae plus quam utilitati communi p. N., naturae N., promissis O. izpolniti, auctoritati senatūs, cupiditatibus, necessitati, utilitati, terminis Ci., usuris, solutioni pozni Icti. plač(ev)ati. Od tod adj. pt. pr. pārēns -entis pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen, ubogljiv: parentiores exercitus Ci. ki se bolj drži strogega reda, bolj strahovana vojska, lucra petituras freta per parentia ventis ducunt instabiles sidera certa rates Tib.; subst. pārēntes -ium, m podložniki, podaniki: S., Vell., male parentes Sen. ph. nepokorni podložniki.

peccō -āre -āvī -ātum

1. grešiti, zagrešiti, pregrešiti se: maxima inlecebra peccandi est impunitatis spes Ci., ne equus peccet H. se ne spotakne; subst. pt. pr. peccantes -ium, m grešniki, odpadniki: N. idr.; z abl.: peccare verbo O., pecuniā T.; s splošnim abl. n zagrešiti kaj: ne quid peccet C., non multa peccas Ci., plura p. Ter.; od tod pass.: multa peccantur Ci. veliko se greši, veliko napak se dela, veliko je prestopkov; s praep.: p. erga aliquem C., in syllabā, in poematis et in oratione Ci. — Od tod adj. pt. pr. peccāns -antis, adv. peccanter napačen, nepravi: est etiam profecto peccantius prohibito cibo vinum dare Cael.

2. (z)motiti se v čem, ne videti, ne opaziti (opažati) česa: interdum volgus rectum videt, est, ubi peccat H., scriptor si peccat idem librarius H. dela vedno isto napako, si peccavisses unam syllabam (po drugih in unā syllabā) Pl.

3. occ. kaznivo ravnati s kom, spozabiti (spozabljati) se nad kom, lotiti (lotevati) se koga; poseb. (o nečistovanju in prešuštvu) spolno grešiti, nečistovati, prešuštvovati, spečati se z osebo drugega spola: quod in eo (sc. Valerio) peccandi Germanis causa non esset C., p. in togatā (sc. muliere) H., matrona peccans H., quid (sc. precatur) meretrix, nisi ut plurimum peccet? Lact.; o stvari: anulus peccaverat Mart.

Opomba: Sinkop. obl. peccāris = peccaveris: Pr.

pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

2.
a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

4. metaf.
a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.