Franja

izstrélen (-lna -o) adj. voj. di sparo; di fuoco:
izstrelna rana ferita (d'arma da fuoco) d'uscita

kokošnic|a¹ [ó] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika das Hungerblümchen (spomladanska Frühlings-Hungerblümchen, lopatičastolistna Spatelblättriges Hungerblümchen, rana Frühblühendes Hungerblümchen)

kožn|i [ó] (-a, -o) häutig; Haut- (klej der Hautleim, medicina rak der Hautkrebs, živalstvo, zoologija skelet das Hautskelett, medicina test der Hauttest, medicina volk der Hautwolf, medicina vzbrst die Hautpappel, bolezen die Hautkrankheit, krpa der Hautlappen, plast die Hautschicht, pora die Hautpore, rana die Hautwunde, reakcija die Hautreaktion, tuberkuloza die Hauttuberkulose, mazilo die Hautsalbe)
kožne barve hautfarben

krák anat muslo m ; geom lado m ; (šestila) pierna f

žabji krak anca f de rana

krvaveti glagol
1. (izgubljati kri) ▸ vérzikČe otrok pogosto in močno krvavi iz nosu, se pogovorite z zdravnikom. ▸ Ha gyakran vérzik a gyerek orra, konzultáljon az orvossal.

2. v vojnem kontekstu (trpeti; umirati) ▸ vérét hullatja, vérét áldozzaČečenija pa medtem nezadržno krvavi in umira. ▸ Csecsenföld pedig eközben egyfolytában a vérét hullatja és haldoklik.
Zavedamo se, da bomo morali za zmago krvaveti in trpeti vse do zadnjega sodnikovega piska. ▸ kontrastivno zanimivo Tudatában vagyunk annak, hogy a győzelemért vért kell izzadnunk és a bíró utolsó füttyjeléig szenvednünk kell.

krvavéti saigner, perdre du sang

krvaveti iz nosa saigner du nez
močno krvaveti saigner abondamment (ali comme un bœuf)
rana še krvavi (tudi, figurativno) la blessure saigne encore

láhek (po teži) light, weightless; lightweight; (netežaven) easy, not difficult

láhka atletika (light) athletics pl, games pl, track and field sports
láhki atlet athlete
láhko breme light burden
láhka hrana light food
láhek korak light tread, soft steps pl
láhka cigara (tobak) mild cigar (tobacco)
láhka konjenica light cavalry
láhka poškodba, rana light (ali flesh) wound
láhka roka light hand
láhka križarka light cruiser
láhko spanje light sleep
láhko noč! good night!
láhek slog easy (ali fluent) style
láhka teža (pri boksu) lightweight
láhka zmaga (figurativno) walkover
láhko vino light wine
bodi mu láhka zemlja! may the earth rest light on him!, may he rest in peace!
to je otročje láhko it is as easy as pie
načrt je otročje láhak the plan is foolproof
sedaj láhkó greš! you may go now!
láhka ženska (figurativno) fickle woman
z láhkim srcem with a light heart

láhek (-hka -o) adj.

1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo

2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria

3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera

4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero

5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!

6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte

8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina

láhek ligero (tudi jed, obleka, glasba, vino, roka, spanje) ; (bolezen) leve ; (teža) ligero, liviano ; (netežaven) fácil ; (preprost) sencillo

lahka hrana comida f ligera
lahko orožje armas f pl ligeras
lahek tobak tabaco m suave
lahka bolezen (rana) enfermedad f (herida f) leve
lahko dekle (fig) muchacha f fácil
lahka kazen castigo m (ali pena f) leve
lahek prehlad ligero resfriado m
lahko čtivo lectura f amena
lahko delo trabajo m fácil
lahek trud poco esfuerzo m
lahkó(prislov) ligeramente; levemente; fácilmente, con facilidad
lahko dostopen de fácil acceso
nič lažjega kot to nada más fácil que eso
lahek za prevajanje fácil de traducir
lažje rečeno kot storjeno es más fácil de decir que de hacer
to si lahko mislimo es fácil de imaginar
vzeti vse na lahko tomar todo a la ligera

lancinante agg. hud, boleč, skeleč:
ferita lancinante boleča rana

latebra (pri pesnikih tudi latébra) -ae, f, večinoma v pl. (latēre)

1. skrivališče, zakótje, zakót(ek), skrivno zavetišče, zatočišče: latebra teli V. mesto v telesu, kjer tiči skrita puščica, skriti prehod (= prestrel, prestrelna rana) puščice, quorum (sc. bellorum) tibi tuta latebra Lesbos erit Lucan., latebra hortorum Sen. ph., iuventus dat poenas latebrae Sil., deformis latebra Aur.; v pl.: ita probe (sc. aurum) in latebris situm est Pl., se non Ponti neque Cappadociae latebris occultare Ci., latebris aut saltibus se eripere C., Argolicae l. V., curvis frustra defensa latebris vipera V., Scyllam caecis cohibet spelunca latebris V., cavas uteri temptare latebras V. trebušno votlino, notranjost trebušne votline, latebrae animae, pectus V. skrivno bivališče duše, prsi, hae latebrae dulces et … amoenae H. ločenost, samotnost, samota, l. ferarum L., O., commutare latebras Suet.; pren.: adhibuit etiam (v govoru) latebram obscuritatis Ci., cum in animis hominum tantae latebrae sint Ci. skrite misli, repetunt caecis obscura latebris verba datae sortis secum O. zaradi skritega pomena nejasne besede, latebra scribendi Gell. nejasna pisava = nejasen (skrivnosten) stil pisanja (razumljiv le posvečencem).

2. meton. (abstr.) skritost: in quibus (sc. balneis publicis) non invenio quae latebra togatis hominibus esse posset Ci. kako bi mogli skriti biti (ostati) ljudje, ki nosijo togo, defectus solis latebraeque lunae Lucr. lunin mrk, latebra imminens exitium differebat T.

3. metaf.
a) skrivališče, zakótje, zakót(ek), zavetje, zavetišče: cum illa coniuratio ex latebris atque ex tenebris erupisset palamque armata volitaret Ci., iocularia et latebras omisit Suet., morum tristium latebrae Amm.
b) (za)kritje, krinka, zagrinjalo, pretveza, izgovor, opravičilo, opravičba, opravičevanje, pripomoček, izhod, „zadnja vrata“: latebra mendacii Ci. fr., latebram habere Ci., latebram quaerere periurio Ci., te mirificam in latebram coniecisti (pri pogovoru o sporni zadevi) Ci., eo mirandum est magis nullam ne in tabellae quidem latebra fuisse absconditam malevolentiam, quae te impugnare auderet Ci. ep. da si niti pod krinko glasovanja noben zlovoljni glas ni drznil skrivaj napasti te, latebras vitiis nox dabit ipsa tuis O., quos sacramenti metus ad huiusmodi latebras compulisset Suet.

lātus² 3, adv. -ē (iz *stlā-tos, stlat. stlātus, indoev. baza *(s)telH- razprostreti (razprostirati), (z)ravnati; prim. lat. stlāta = genus navigii latum magis quam altum et a latitudine sic appellatum (P. F.), latus -eris, sl. stlati)

1.
a) širok (naspr. angustus, brevis, contractus): via Ci., ratis L., humeri V., Sil., lato hastilia ferro V. s široko železno ostjo, pharetram … lato quam circumplectitur auro balteus V. s širokim zlatim trakom, velamina … auro fulgentia lato O. od širokega zlatega traku, clavus (gl. clāvus) O., Plin. iun., Suet., rictus (sc. oris) O., pectus Sil., artūs T., frons (čelo) Plin. iun.; superl.: latissimum flumen C.; z acc. extensionis: duas fossas quindecim pedes latas … perduxit C., Lydion (= Lydium sc. genus laterum) … latum pedem Plin.; z gen.: pyramides … imae latae pedum quinûm septuagenûm Varr. ap. Plin., areas latas pedum denûm Col.; z abl.: palus … non latior pedibus L C., latas duobus pedibus scrobes Pall., l. pedibus octo Veg.; z ab: latus ab humeris Suet. širokopleč; v tem pomenu tudi: lati … viri Col., l. hostis Sil.; adv.: longe lateque Ci., Sen. ph. idr. ali longe atque late Ci. ali late ac longe L. na dolgo in široko, širom(a), minus late vagarentur C. ne zadosti daleč, valle … magis in altitudinem depressa quam late patente Hirt., late depopulari, regnare L., vocem late nemora alta remittunt V., late pascuntur olores V. širom(a), late procidit cupressus H., odorem l. spargere Ph., l. dominari Aug., lacus l. diffusus Amm.; komp.: equites, qui latius … vagarentur C., murus latius, quam caederetur, ruebat L.; superl.: Sullanus ager latissime continuatus Ci., ut … , quam latissime possint, ignes faciant N.? kar najbolj na široko, enako tudi samo: quam latissime C.; pesn.: populus late rex (regnans) V., late tyrannus (= gr. εὐρυκρείων) H., Germaniae latissime victor Plin. iun.; pren.: ars late patet Ci., fidei bonae nomen latissime manat Ci.; subst. lātum -ī, n širina, širokost, širjava, prostranost: in latum crescere O. = širiti se, in lato pedum centum, in longo pedum mille Lamp., seni pedes in latum Veg.; v komp.: promunturium … reliqua extendit in latius Mel. v večjo širino, širše.
b) metaf. (o ponosnih, ošabnih bitjih) šireč se = košateč se, košat, razkoračen: latus ut in circo spatiere H. košato, ingreditur late O. ošabno (mastito) stopa, lati incesserunt (o tragiških igralcih) Sen. ph., rana bove latior Ph.

2.
a) (ob)širen, prostran, obsežen, razsežen, velik: locus Ci., fenestra, fundus, agri moenia V., ager, regnum L., latis nubes inducere terris O., l. taeda Iuv., fines latissimi, latissimae solitudines C.
b) metaf. α) gloria Plin. iun. na daleč (po vsem svetu) razglašena, culpa Icti. huda, težeča (naspr. levis C.), neglegentia Icti. debelo, hudo, fuga Icti. na določen kraj omejeno pregnanstvo (ko so pregnancu prepovedani vsi kraji, razen enega), latior interpretatio Icti. milejše, blažje, latior fama Amm., latissimum cachinnum extollit Ap. nadvse gromek smeh; adv. komp. lātius obilneje, preobilno, v preveliki meri, prepotratno: latius integris opibus uti H., sibi indulgere latius Iuv. preveč, quae res latius aerarium populi Romani quam ullus triumphus implevit Fl. β) (o izražanju) debel: cuius tu illa lata non numquam imitaris Ci. tisto debelo izražanje. γ) (o govoru) obširen, obsežen, izčrpen, bogat, natančen: disputatio Ci., oratio Ci., Plin. iun., sermo Q., genus orandi latum et sonans T., latior quaestio L., materia, quae modo latior est, modo angusta Sen. ph., latiore … tractatu Q., fuse lateque dicere de aliqua re Ci., latius loqui Ci., latius perscribere C., late referre primordia gentis O.; (o govorniku): nonne his latior et audentior et excelsior (sc. Aeschines)? Q.; adv. late = v širokem (širšem) pomenu: verba late concipere Dig.

lážji (-a -e) adj. komp. od lahek più leggero; più facile; meno grave, meno duro:
olje je lažje od vode l'olio è più leggero dell'acqua
lažja naloga compito più facile, piuttosto facile
lažje življenje vita meno dura
lažja rana ferita leggera, non grave

léger, ère [leže, ɛr] adjectif lahek; živahen, lahkomiseln; malo važen

café masculin, thé masculin léger lahka kava, lahek čaj
aliment masculin léger lahko prebavljiva hrana (jed)
aux pieds légers lahkonog
léger comme la plume lahek kot pero
faute féminin, blessure féminin légère nepomembna napaka, lahka rana
sommeil masculin léger lahko spanje
anecdote féminin légère malo drzna anekdota
conversation féminin légère malce opolzek pogovor
avoir la main légère imeti lahko roko, hitro udariti; biti spreten žepar
parler à la légère govoriti lahkomiselno, nepremišljeno
être vêtu à la légère biti lahko oblečen
prendre à la légère lahkomiselno vzeti
avoir le cœur léger brezskrbno, lahko srce imeti, ne imeti skrbi, ne biti zaskrbljen

leggēro

A) agg.

1. lahek, lahen; rahel:
leggero come una piuma lahek kot pero
vestito leggero lahko oblačilo
cibo leggero lahko prebavljiva jed
sonno leggero rahel sen
droghe leggere lahka mamila
ferita leggera lahka rana

2. pren. majhen, skromen

3. gibčen, gibek:
leggero nei movimenti gibčen v kretnjah

4. pren. lahkomiseln, nepremišljen; nestalen:
alla leggera nepremišljeno, lahkomiselno
a cuor leggero mirno, neobremenjeno

5. glasba
musica leggera lahka glasba

6. šport
atletica leggera lahka atletika

B) avv. lahko; rahlo

lēti-fer -fera -ferum (lētum in ferre) pesn. = mortifer smrtonosen, smrten: arcus V., annus V. kužno, dextra, ictus O., locus (corporis) O. nevarno mesto, kjer je rana smrtna, belli certamen Cat., morbus Col., anguis Stat.

leve lahek; nepomemben, neznaten; odpustljiv

herida leve lahka rana
culpa leve majhen pregrešek

lezija samostalnik
medicina (rana) ▸ lézióNa koži nastanejo okrogle lezije, ki so čisto brez dlak. ▸ A bőrön kerek léziók alakulnak ki, amelyek teljesen szőrtelenek.

lōfio m (pl. -fi) zool. (rana pescatrice) odičar, morska spaka, morski vrag (Lopius piscatorius)

madrugar [g/gu] zgodaj vsta(ja)ti

a quien madruga, Dios le ayuda rana ura, zlata ura