Franja

védeti savoir, connaître, avoir connaissance de quelque chose

ne vedeti ne pas savoir, ignorer
ne da bi vedel pas que je sache
kolikor vem autant que je sache
bog ve Dieu (le) sait!
vedeti le od drugih ne savoir (ali connaître) que par ouï-dire
človek nikoli ne ve on ne sait jamais
rad bi vedel j'aimerais bien savoir
vedeti najnovejše être au courant (ali familiarno à la page)
to že vem je le sais déjà, je suis au courant
tega ne vem je n'en ai pas connaissance, je l'ignore, cela échappe à ma connaissance
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem j'en sais qe, j'en parle à bon escient (ali en connaissance de cause), je suis (bien) payé pour le savoir, je suis passé par là, je puis en dire long à ce sujet
toliko vem zdaj kot prej je n'en suis pas plus avancé, je suis Gros-Jean comme devant
to ve vsak otrok tout le monde le sait

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

verjéti to believe (komu someone); (zaupati) to trust

lahko mi to verjamete you can take it from me
verjamem samo, kar vidim seeing is believing
ali lahko verjamemo njegovi besedi? can his word be trusted?
tega pa ne verjamem (pogovorno) I don't fall for that one
ne verjéti to disbelieve
sveto verjéti to cling to (ali to cherish) a belief
to naj ti drugi verjamejo! see if others believe that!
bi verjeli kaj takega! would you believe it!
če verjameš ali ne believe it or not
verjéti nekaj neverjetnega (figurativno) to swallow a camel
rad ti verjamem I willingly believe you
nisem tako neumen, da bi to verjel I am not so foolish as to believe it
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly trust my own eyes

verjéti croire quelque chose, ajouter foi à quelque chose

verjamem vam je vous crois, je le crois
sveto verjeti croire dur comme fer
verjeti komu na besedo croire quelqu'un sur parole, croire à (ali en) quelqu'un
to rad verjamem je le crois bien
svojim očem ne verjeti ne pas en croire ses yeux
ki verjame v čudeže qui croit aux miracles

verjéti creer; dar crédito

verjeti komu creer (ali dar crédito) a alg
verjeti v kaj creer en a/c
trdno verjeti creer firmemente
slepo verjeti creer a ciegas, creer a ojos cerrados, creer a pie(s) juntillas
verjeti govoricam creerse de habladurías
verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
verjemite mi! ¡créame usted!
lahko mi verjamete bien puede usted creerme
to rad verjamem eso creo yo muy bien
verjeti s prevelikim zaupanjem creer(se) de ligero
svojim očem nisem verjel no daba crédito a mis ojos
verjeti v strahove creer en fantasmas
verjeti v svojo dobra zvezdo (fig) creer en su buena estrella
če mu je verjeti si ba de creérsele

vesél (-a -o) adj.

1. allegro, esultante, festoso, lieto:
skupina veselih otrok un gruppo di bambini allegri
veselo petje, ukanje canto, grida esultanti, festose

2. contento, soddisfatto, felice:
biti vesel daril, pozdravov esser contento dei doni, dei saluti

3. bello, buono:
vesela novica bella notizia
Vesele praznike! buone feste!

4. pren. vivace, gaio, garrulo:
stopati z veselim korakom avere un'andatura vivace
veseli ptiči uccelli garruli

5. pren. (živo pisan) chiaro, vivace; splendido:
vesele barve colori vivaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pripravljati se na veseli dan prepararsi al fausto giorno
čestitati za veseli dogodek felicitarsi per il fausto evento
knjiž. veselo oznanilo la buona novella, il vangelo
PREGOVORI:
veselega človeka ima še bog rad cuor contento il ciel l'aiuta

vid|eti² (-im)
rad videti koga: (jemanden) gerne sehen
rad videti, da … es gerne sehen, [daß] dass …, es gerne haben, [daß] dass …

vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
nič ni vídeti there is nothing to be seen
na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
vídeti je zdrav he looks well
vídeti je, da... it seems that...
vídeti v prihodnost to see into the future
vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
če prav vidim if my eyes do not deceive me
iz tega se vidi hence it appears
jasno se vidi it is clear
na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
vreden, da se vidi worth seeing
sam lahko vidiš you can see it for yourself
malo se vidiva we see little of each other
sam sem to videl I saw it myself
nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
videl sem smrt od blizu I looked death in the face
mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
videl je že lepše čase he has seen better times
si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
naj te več ne vidim! don't let me see you again!
rajši vidim, da ne prideš you had better not come
ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
videl sem, kako je padel I saw him fall
bomo videli! we shall see!, wait and see!
bomo že videli we'll see, time will tell
to bomo še (šele) videli that remains to be seen
rad bi to videl! I'd like to see that!
videl bo, kdor bo živel live and learn

vídeti (-im)

A) imperf., perf.

1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista

vídeti ver ; (zagledati) mirar

rajši videti preferir, gustar más
daleč videti ver lejos
od daleč videti ver de lejos
dobro (slabo) videti ver bien (mal), tener buena (mala) vista
bežno videti entrever
videti vse rožnato verlo todo de color de rosa
bomo (že) videli ya veremos
rad (nerad) videti ver con buenos (malos) ojos
(ne)rad vidim, če (da) ... (no)me gusta que (subj)
nič se ne vidi no se ve nada
no, vidiš! fam ¡ya lo ves!, ¡ya te lo decía yo!
ne hoteti kaj videti aparentar no ver a/c, (zatisniti eno oko) fam hacer la vista gorda
je že kdo videl kaj takega? ¿habráse visto semejante cosa?
videl sem kako je padel le vi caer
on me ne more videti (fig) no soy de su agrado
da te nikoli več ne vidim tu! ¡no vuelvas a aparecer por aquí!
iz tega se vidi, da ... por ello se ve que..., de ello resulta que...
nikogar ni bilo videti no se veía a nadie
dati videti dejar ver, (pokazati) mostrar, enseñar, (razstaviti) exhibir
dati se videti (prikazati se, pojaviti se) mostrarse, aparecer
vse zvezde videti (od bolečine) fam ver las estrellas

vklápljati (-am) | vklópiti (-im)

A) imperf., perf.

1. elektr. accendere; inserire:
vklapljati električno peč accendere la stufa elettrica

2. strojn. innestare, ingranare:
vklapljati zavore innestare i freni

3. (vstavljati, vstaviti) inserire, introdurre, immettere:
arhitekt rad vklaplja različne materiale l'architetto ama inserire vari materiali

B) vklápljati se (-am se) | vklópiti se (-im se) imperf., perf. refl. (skladati se) accordarsi; combinarsi; inserirsi:
dvorec se lepo vklaplja v pokrajino la palazzina si accorda egregiamente col paesaggio

vméšati (-am) | vmešávati (-am)

A) perf., imperf.

1. mescolare, frammischiare:
vmešati sladkor med moko mescolare zucchero e farina

2. pren. coinvolgere, immischiare:
ne bi te rad vmešal v zadevo non vorrei coinvolgerti nella faccenda

B) vméšati se (-am se) | vmešávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. immischiarsi, intromettersi:
vmešati se v prepir intromettersi nella lite

2. interferire, ingerire, intervenire:
gospodarsko, politično se vmešavati interferire economicamente, militarmente

voziti² (vózim) vozilo: fahren, lenken, (ein Fahrzeug) steuern; letalstvo pilotieren; ironično: kutschieren; (dol/ navzdol hinunterfahren, abfahren, gor/navzgor hinauffahren, mimo česa vorbeifahren an, na drugo stran hinüberfahren, nazaj zurückfahren, pod čim durchfahren unter, (eine Straße) unterqueren, skozi kaj durchfahren durch, v kaj einfahren in, drug za drugim [hintereinanderfahren] hintereinander fahren)
voziti avto Auto fahren
voziti kolo [radfahren] Rad fahren
čudno voziti gurken
voziti kočijo figurativno pav: ein Rad schlagen

vozi|ti se (vózim) fahren, naokoli: herumfahren, umherfahren
voziti se na črno schwarzfahren
voziti se na delo zur Arbeit fahren, v drug kraj: pendeln
voziti se z avtom Auto fahren
voziti se s kolesom [radfahren] Rad fahren
voziti se s čolnom Boot fahren
voziti se s skirojem rollern

vprášati vpraševáti to ask, to ask a question, to put a question, to question; to interrogate

vprášati, vpraševáti za to inquire about; to raise a question
vprašajte v hiši! inquire within!
vprášati, vpraševáti koga za kaj, o čem to ask someone for (after, about) something
vprášati, vpraševáti po kom, za koga to ask for someone, to inquire about someone
vprášati, vpraševáti koga za čas (koliko je ura) to ask someone the time
vprášati, vpraševáti za pot to ask one's way
vprášati, vpraševáti koga za svèt to ask someone's advice, to consult someone
on rad, veliko sprašuje (figurativno) he is inquisitive
vprašal me je za moje ime he asked me my name
morali bi vprášati, vpraševáti zdravnika you ought to consult a physician
neštetokrat koga vprášati, vpraševáti to ask someone times without number (ali pogovorno tons of times)
preveč me vprašuješ o tem (= tega ne vem) you want to know more than I can tell you, that is beyond my ken
vprašujem se, če je ta obisk potreben (primeren) I question the necessity of this visit
vprašujem se (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
često sem se vprašal, kaj bi se zgodilo, če... I have often wondered what would happen if...
zelo vprašujejo po tem artiklu this article is in great demand (ali in great request)
za to blago nikdo ne vprašuje this article is a drug on the market
po kavi zelo vprašujejo coffee is very much in demand

vsè adv.

1. (s kompar. izraža postopno naraščanje, upadanje) sempre più; sempre meno:
pitne vode je vse manj c'è sempre meno acqua potabile

2. (s kompar. izraža visoko stopnjo) tutto; troppo:
vse premalo vemo o tem ne sappiamo troppo poco

3. (poudarja visoko mejo trajanja, doseganja) fino a:
čakati vse do jutra attendere fino al mattino
napiti se vse do nezavesti ubriacarsi fino a perdere coscienza

4. (poudarja pomen besede)
na trgu je vse polno ljudi la piazza è affollatissima
imeti vse polno znancev avere moltissimi conoscenti

5. (s pron. ali adv. za izražanje množine)
kaj vse sem že opravil danes quante cose ho già sbrigato quest'oggi
kam vse bi rad šel dove, in quanti luoghi mi piacerebbe andare

6. vse prej kot meno che:
ravnal si vse prej kot olikano ti sei comportato meno che civilmente

zalotíti (-ím)

A) perf.

1. sorprendere, cogliere, pizzicare:
zalotiti vlomilca sorprendere lo scassinatore, coglierlo in flagrante
zalotiti koga na laži cogliere qcn. in bugia

2. ekst. sorprendere:
pohitimo, da nas ne zaloti tema sbrighiamoci perché non ci sorprenda il buio

B) zalotíti se (-ím se) perf. refl. accorgersi, avvedersi, rendersi conto:
zalotil se je, da jo ima že dolgo rad si avvide di amarla da lungo tempo

zamériti (-im) | zamérjati (-am)

A) perf., imperf.

1. aversene a male, prendersela, risentirsi, offendersi:
rad zameriti essere suscettibile
hudo, zelo zameriti risentirsi fortemente, aversene molto a male

2. (v medmetni rabi)
ne zamerite, rad bi vas nekaj vprašal mi scusi, volevo chiederle una cosa
ne zameri, nisem mislil tako hudo scusami, non volevo offenderti

B) zamériti se (-im se) | zamérjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. urtare qcn., guastarsi con qcn.:
zameriti se sosedu guastarsi col vicino

2. (zameriti se, zamerjati se komu) (tudi impers.) offendersi; adontarsi (con), non sopportare, non andar giù:
šola se mi je dokončno zamerila la scuola non la sopporto più
zamerilo se mu je, da ga zapostavljajo si è offeso perché non è tenuto nel debito conto

zató

A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

B) zató konj.

1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria

zavisten pridevnik
(o čustvenem stanju) ▸ irigy, irigykedőNa delovnem mestu boste zaradi uspeha tarča zavistnih pogledov. ▸ A munkahelyén a siker miatt irigy pillantások célpontjává válik.
Kakšen zavisten pogled vas bo prej zabaval kot vznejevoljil. ▸ Egy irigykedő pillantás inkább szórakoztat, mint felbosszant.
V službi vas bodo pohvalili in nekateri bodo zaradi tega zelo zavistni. ▸ A munkahelyeden dicsérni fogják, és néhányan nagyon irigyek lesznek rád.
Nekdo bo odlično opravil zahtevno nalogo, a ne bodite zavistni. ▸ Valaki nagyszerű munkát végez egy nehéz feladat során, de ne legyen rá irigy.