Franja

(κέλλω) [samo fut. κέλσω, aor. ἔκελσα] podim, tiram ladjo k bregu (v pristanišče), pripahnem k bregu, izkrcam se, ποτὶ τέρμα jadram, plovem, hitim proti cilju (= v smrt).

Κρεῦσις, ιος, ιδος, ἡ bojotsko pristanišče v Korintskem zalivu.

Κυλλήνη, ἡ, dor. Κυλλᾱ́νᾱ 1. gorovje v Arkadiji, rojstni kraj Hermov, ki se zato imenuje Κυλλήνιος. 2. pristanišče v Elidi; preb. ὁ Κυλλήνιος. 3. mesto v Ajolidi.

Κῦνος, ἡ pristanišče opuntskih Lokrov.

Λέχαιον, τό korintsko pristanišče.

λιμενῑ́της, ου, ὁ (λιμήν) poet. ki brani (čuva) pristanišče.

λιμεν-ορμῑ́της, ου, ὁ (ὁρμίζω) poet. ki se nahaja v pristanišču, ki brani (ščiti) pristanišče.

μεθ-ορμίζω, ion. μετ-ορμίζω [fut. μεθορμιῶ, aor. μεθώρμισα] 1. act. spravljam iz enega pristanišča v drugo, izpremenim pristanišče; tudi = med. peljem se v pristanišče εἰς Σηστόν Ksen. Hell. 2, 1, 25; ἐξ ἕδρας spravljam v drugo lego. 2. med. a) vozim se iz enega pristanišča v drugo, peljem se ἔκ τινος εἴς τι; b) pren. μόχθων, συμφορᾶς prihajam iz nadlog ali nesreče v pristanišče miru = rešim se, uidem nadlogam (nesreči).

Μέσση, ἡ mesto in pristanišče v Lakoniji.

μέτρον, τό [Et. iz med-tro-m, gl. μέδο-μαι] 1. a) mera, merilo, merska posoda, merska palica; pl. mere in uteži Her. 6, 127; b) pravična mera, ἐκ μέτρου na mero NT; c) pren. merilo, vodilo, pravec. 2. vse, kar se meri, pot, prostor, obseg, kraj, ὅρμου = v pravo pristanišče; dolgost κελεύθου, cvet ἥβης, πίστεως popolna vera NT. 3. mera v stihih, metrum, ἐν μέτρῳ v vezani besedi, v stihih, ἄνευ μέτρου v nevezani besedi, v prozi.

Μουνιχία, ἡ, ion. -ίη 1. atensko pristanišče. 2. pridevek Artemide, ki je imela svetišče v Munihiji.

ναύ-λοχον, τό sidrišče, pristanišče.

Ναύ-πακτος, ἡ (πήγνυμι) utrjeno pristanišče Lokrov v Korintskem zalivu.

Ναυπλία, ἡ, ion. -ίη pristanišče v Argolidi.

ναύ-σταθμον, τό ναύ-σταθμος, ὁ (σταθμός) sidrišče, pristanišče, luka, postaja za ladje.

Νίσαια, ἡ pristanišče na Megari.

Νότιον, τό pristanišče mesta Kolofona.

ὁρμίζω (ὅρμος²) [fut. ὁρμιῶ, aor. ὥρμισα, cj. 1 pl. ep. ὁρμίσσομεν, med.-pass. fut. ὁρμιοῦμαι, aor. ὡρμισάμην in ὡρμίσθην, pl. ὥρμισμαι] 1. act. spravim v pristanišče, usidram; pren. utrjujem, spravljam kaj na varno mesto ἀσκούς. 2. med. pass. pridem v pristanišče, usidram se, pristanem (k bregu) ἐν, ἐπί τινι, εἴς τι, πρός τι.

ὅρμος², ὁ (ὁρμή) pristanišče, sidrišče, luka, ὅρμον ποιοῦμαι usidram se, pristanem z ladjo, počivam.

Πάν-ορμος, ὁ miletsko pristanišče.