Franja

Zadetki iskanja

  • bolnik samostalnik
    1. (kdor je bolan) ▸ beteg
    pomagati bolniku ▸ betegnek segít
    svetovati bolniku ▸ betegnek tanácsol
    namenjen bolnikom ▸ betegeknek szánt
    obisk pri bolniku ▸ beteglátogatás
    bolnik z astmo ▸ asztmás beteg
    bolnik z rakom ▸ rákos beteg
    bolnik z infarktom ▸ infarktusos beteg
    bolnik okreva ▸ beteg gyógyul, beteg lábadozik
    skrb za bolnika ▸ beteggondozás
    skrbeti za bolnika ▸ beteget gondoz
    zdravljenje bolnikov ▸ beteg kezelése
    oskrba bolnikov ▸ betegellátás
    nega bolnikov ▸ betegápolás
    pravice bolnikov ▸ betegek jogai
    prevoz bolnikov ▸ betegszállítás
    operirati bolnika ▸ beteget műt
    ozdraviti bolnika ▸ beteget meggyógyít
    napotiti bolnika ▸ beteget beutal
    pregledati bolnika ▸ beteget megvizsgál
    srčni bolnik ▸ szívbeteg
    sladkorni bolnik ▸ cukorbeteg
    ledvični bolnik ▸ vesebeteg
    rakavi bolnik ▸ rákos beteg
    pljučni bolnik ▸ tüdőbeteg
    onkološki bolnik ▸ daganatos beteg
    kronični bolnik ▸ krónikus beteg
    azbestni bolnik ▸ azbesztózisos beteg
    Povezane iztočnice: bolnišnica za duševne bolnike, namišljeni bolnik, težek bolnik

    2. izraža negativen odnos (kdor je neprijeten ali krut) ▸ beteg
    čisti bolnik ▸ tiszta beteg, kontrastivno zanimivo elmebeteg
    On pa zopet hujska in nabira politične točke, pravi bolnik, skupaj z drhaljo pred parlamentom.kontrastivno zanimivo Ő pedig újra feszültséget szít és politikai pontokat gyűjt, egy beteg ember, karöltve a parlament előtti csőcselékkel.
  • brezplačen pridevnik
    (ki je zastonj) ▸ ingyenes, díjtalan, díjmentes
    brezplačen telefon ▸ díjmentes telefon
    brezplačen odvoz ▸ díjtalan elszállítás
    brezplačen prevoz ▸ díjmentes szállítás
    brezplačna dostava ▸ díjmentesen szállítva
    brezplačna vstopnica ▸ ingyenes belépő
    brezplačna storitev ▸ térítésmentes szolgáltatás, ingyenes szolgáltatás
    brezplačno parkirišče ▸ ingyenes parkoló
    brezplačno parkiranje ▸ díjmentes parkolás
    brezplačno svetovanje ▸ díjmentes tanácsadás
    brezplačno šolanje ▸ ingyenes oktatás
    udeležba je brezplačna ▸ a részvétel ingyenes
    brezplačen ali plačljiv ▸ díjmentes vagy fizető
    Vse dodatne informacije dobite na brezplačnem telefonu 080 20 86. ▸ További információkért hívja a 080 20 86-os ingyenesen hívható telefonszámot.
    V vsaki občini je poskrbljeno za brezplačen odvoz kosovnih odpadkov. ▸ Minden községben gondoskodnak a díjtalan lomtalanításról.
    Povezane iztočnice: brezplačni avtobus
  • carboniēro agg. premogoven:
    industria carboniera premogovna industrija
    nave carboniera ladja za prevoz premoga
  • carico2 m (pl. -chi)

    1. breme, tovor

    2. pren. breme, odgovornost:
    avere il carico della famiglia skrbeti za družino
    farsi carico di qcs. poskrbeti za kaj, prevzeti odgovornost za kaj
    carico fiscale, tributario davki
    a carico di proti, v breme:
    prendere provvedimenti a carico di qcn. proti komu ukrepati
    il trasporto è a carico del committente prevoz gre v breme naročnika
    figli, persone a carico vzdrževani otroci, osebe
    vivere a carico di qcn. slabš. živeti na račun nekoga
    testimonio a carico obremenilna priča

    3. igre as, trojka pri briškuli
  • cellulaire [sɛlülɛr] adjectif staničast, celičast

    béton masculin cellulaire porozen, luknjičast beton
    prison féminin cellulaire samotni zapor, samica (celica)
    tissu masculin cellulaire staničje
    voiture féminin cellulaire voz za prevoz zapornikov, márica
  • celōx -ōcis, m in f (enojamborna) jadrnica, brzoplovka: publica Pl. državna, poštna jadrnica, jadrnica za prevoz prtljage, celoces viginti deducti L., apparuit... piraticos celoces et lembos esse L.; šalj.: dic, unde onustam celocem agere te praedicem Pl. = kje si se ga napil, operam celocem hanc mihi, ne corbitam date Pl. = pomagajte mi hitro, ne počasi; preg.: qui celocem regere nequit, onerariam petit Ap. ap. Fulg.
  • cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

    1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
    a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
    b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
    c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

    2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

    Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.
  • char [šar] masculin, vieilli voz

    char amphibie amfibijski tank
    char d'assaut, de combat, de rupture (militaire) tank
    faux char de combat lažni, nepristen, simuliran tank
    char à banc voz s klopjo za prevoz oseb
    char à bœufs voz z volovsko vprego
    char blindé oklepni voz
    char à foin voz za seno
    char funèbre, de deuil mrliški voz
    char de fleurs du carnaval karnevalski cvetlični voz
    char de reconnaissance (militaire) izvidniško vozilo
    à l'abri des chars zavarovan pred tanki
    tirer le char de l'ornière (figuré) vleči voz iz blata
  • clābulāre -is, n (clābula = clāvula) velik odkrit popotni ali prevozni voz (za prevoz vojakov); stranice so bile narejene iz mreže in pletenine: Cod. Th. Od tod adj. clābulāris (clāvulāris) -e, ali clābulārius 3 na prevoznih vozovih: cursus clabularis Amm., cursus clabularius Cod. Th.
  • comporter [kɔ̃pɔrte] verbe transitif dopustiti, dovoliti, prenašati, trpeti; obsegati, vsebovati, zajeti; obstajati (quelque chose iz česa); s seboj prinesti, za seboj potegniti, imeti za posledico; implicirati

    se comporter obnašati se, vesti se; (avto) funkcionirati, voziti
    ainsi, tel qu'il se comporte (juridique) tako, kot so stvari v sedanjem stanju
    cette règle ne comporte aucune exception to pravilo ne dopušča nobene izjeme
    il s'est mal comporté à mon égard slabo se je obnašal do mene
    comment s'est comporté le colis pendant le transport? kako je paket prenesel prevoz? v kakšnem stanju je?
  • conducción ženski spol prevažanje, vožnja; voznina; vozno blago; zakup, najem; napeljava

    conducción de aguas vodovod
    conducción del cadáver pokop, pogreb
    conducción de presos prevoz ujetnikov
  • čarter samostalnik
    (najet letalski ali ladijski prevoz) ▸ charter
    leteti s čarterjem ▸ charterrel repül
    potovati s čarterjem ▸ charterrel utazik
    letalski čarter ▸ légi charter
    Cene najema jadrnice so odvisne od njene znamke, velikosti, starosti, opremljenosti in dodatnih želja, pa naj gre za čarter na Hrvaškem, v Grčiji ali na Karibih. ▸ Legyen szó horvátországi, görögországi vagy karibi charterekről, a vitorlásbérlés ára a hajó márkájától, nagyságától, korától, felszereltségétől és az extra kívánságoktól függ.
    Sopomenke: najem
  • čárter (-ja) adj. inv.; m aer., navt. charter:
    čarter prevoz, polet viaggio, volo charter
  • čéta company; band; squad

    čéte pl forces pl, troops pl
    francoske čéte the French troops
    v čétah in troops, in bands
    prednja čéta vanguard
    inženirske čéte pl (angleške) Royal Engineers, pogovorno the R.E.'s
    padalske čéte paratroops pl, pogovorno the paras; sky troops
    koncentracija čet concentration of troops
    prevoz čet transport ali conveyance of troops
    revija čet military review
    oskrbovanje čet provisioning of troops
  • čéta tropa f ; compañía f ; destacamento m

    čete (voj) (las) tropas; el ejército; las fuerzas armadas
    častna četa compañía de honor
    izbrane čete tropas selectas
    gibanje (zbiranje) čet movimiento m (concentratión f) de tropas
    pregled (revija) čet revista f de tropas
    mimohod (prevoz) čet desfile m (transporte m) de tropas
  • čoln samostalnik
    1. (manjše plovilo) ▸ csónak
    zasidran čoln ▸ lehorgonyzott csónak
    potopljen čoln ▸ elsüllyedt csónak
    pristanišče za čolne ▸ csónakkikötő
    čoln za reševanje ▸ mentőcsónak
    dolžina čolna ▸ csónak hossza
    posadka čolna ▸ csónak legénysége
    premec čolna ▸ csónak orra
    prevoz s čolnom ▸ közlekedés csónakkal, kontrastivno zanimivo csónakút, szállítás csónakkal
    sesti v čoln ▸ csónakba beszáll
    sedeti v čolnu ▸ csónakban ül
    čoln na morju ▸ tengeren lévő csónak, csónak a tengeren
    vkrcati se na čoln ▸ csónakba beül, csónakba beszáll
    voziti se s čolnom ▸ csónakkal közlekedik, kontrastivno zanimivo csónakázik
    zlesti v čoln ▸ csónakba bemászik
    skočiti iz čolna ▸ csónakból kiugrik
    stopiti iz čolna ▸ csónakból kiszáll, csónakból kilép
    pasti s čolna ▸ csónakból kiesik
    biti v čolnu ▸ csónakban van
    biti na čolnu ▸ csónakon van
    Povezane iztočnice: torpedni čoln, patruljni čoln, rešilni čoln, gumijasti čoln, motorni čoln, napihljiv čoln, reševalni čoln, pomožni čoln, policijski čoln, dirkalni čoln, čoln na vesla, desantni čoln, tekmovalni čoln, ribiški čoln

    2. tiskarstvo (tiskarski pripomoček) ▸ szedéshajó
    S stavka v čolnu je naredil odtis za korekturo. ▸ A szedéshajóban lévő hasábról kefelenyomatot készített a korrektúrához.
  • delav|ec [é] moški spol (-ca …)

    1. der Arbeiter (kvalificiran/nekvalificiran gelernter/ungelernter), -arbeiter (cestni Straßenarbeiter, fizični Handarbeiter, gozdni Forstarbeiter/Waldarbeiter, gradbeni Bauarbeiter, iz druge države Fremdarbeiter, izposojeni Leiharbeiter, ki dela na akord Akkordarbeiter, ki opravlja delo na domu Heimarbeiter, kmetijski Landarbeiter, kvalificirani Facharbeiter, ladjedelniški Werftarbeiter, mezdni Lohnarbeiter, mladi Jungarbeiter, na prisilnem delu Zwangsarbeiter, neprijavljeni Schwarzarbeiter, odrski Bühnenarbeiter, pomožni Hilfsarbeiter, pri zemeljskih delih Erdarbeiter, pri najtežjih delih Schwerstarbeiter, pri tekočem traku Fließbandarbeiter, priložnostni Gelegenheitsarbeiter, pristaniški Dockarbeiter, Hafenarbeiter, Kaiarbeiter, železnica progovni Streckenarbeiter, ročni Handarbeiter, sezonski Wanderarbeiter, Saisonarbeiter, skladiščni Lagerarbeiter, tovarniški Fabrikarbeiter)

    2. der -helfer (gradbeni Bauhelfer, pastoralni Pfarrhelfer/Seelsorgehelfer, socialni Sozialarbeiter/Sozialhelfer)

    3. (moč) die -kraft (pisarniški Bürokraft, pomožni Hilfskraft, prosvetni/šolski Lehrkraft, strokovni Fachkraft, priložnostni Aushilfskraft), die Arbeitskraft

    4. (ustvarjalec) der -schaffende (ein -r) (filmski Filmschaffender, kulturni Kulturschaffender)

    5.
    bančni delavec der Bankkaufmann
    pomožni delavec der Handlanger
    delavec, zaposlen v podjetju der Werkangehörige
    (delovni človek) der Werktätige
    prevoz delavev der Personenwerksverkehr
    soodločanje delavev v podjetju die betriebliche Mitbestimmung
    zbor delavev die Belegschaftsversammlung/Betriebsversammlung
    delavci množina Arbeitskräfte/ die Arbeiterschaft
    sezonski delavci množina Saisonarbeitskräfte
  • déménagement [-menažmɑ̃] masculin selitev; familier odhod, beg; familier preseljeno pohištvo

    voiture féminin, camion masculin, frais masculin pluriel de déménagement selitveni voz, tovornjak, stroški
    entreprise féminin de déménagement podjetje za prevoz pohištva
  • dovolilnic|a ženski spol (-e …) der Erlaubnisschein, die Erlaubnis; za prehod meje: der Grenzschein; za prehod meje, blokad ipd.: der Passierschein
    dovolilnica za prevoz mrliča der [Leichenpaß] Leichenpass
    dovolilnica za ribolov der Fischereischein
    dovolilnica za izhod die Ausgeherlaubnis
    lovska dovolilnica der Jagderlaubnisschein
    obmejna dovolilnica die Grenzübertrittskarte
    ribiška dovolilnica die Angelkarte, der Angelschein
    blago, uvoženo z dovolilnico die Erlaubnisscheinware
  • flotte [flɔt] féminin ladjevje, brodovje, flota; enota vojne mornarice ali vojnega letalstva; marine boja; plavač (iz lesa ali plutovine); populaire voda, dež; pluriel, familier množica

    flotte française francoska flota
    la VIIe flotte américaine sedma enota ameriške vojne mornarice
    flotte aérienne, commerciale, de guerre letalska, trgovska, vojna flota
    flotte baleinière, charbonnière, pétrolière kitolovsko ladjevje, ladjevje za prevoz premoga, nafte
    flotte des pêcheurs ribiško brodovje
    une flotte d'amis množica prijateljev
    (populaire) il tombe de la flotte dežuje
    (populaire) piquer une tête dans la flotte skočiti na glavo v vodo