Franja

množíti (-ím)

A) imperf. ➞ pomnožiti

1. moltiplicare; aumentare, incrementare, accrescere:
množiti premoženje accrescere il patrimonio

2. mat. moltiplicare:
množiti z osem ottuplicare, moltiplicare per otto

B) množíti se (-ím se) imperf. refl.

1. moltiplicarsi; crescere

2. (razmnoževati se) riprodursi:
biol. množiti se spolno, nespolno riprodursi sessualmente, asessualmente

mogotec samostalnik
(bogat vplivnež) ▸ mágnás, mogulV Las Vegasu je medijski mogotec v eni sami noči zaigral 29 milijonov dolarjev. ▸ Las Vegasban a médiamágnás egyetlen éjszaka alatt 29 millió dollárt játszott el.
V lasti mogotca, ki se ukvarja z rudarskimi, naftnimi in telekomunikacijskimi posli, je že 23 odstotkov londonskega kluba. ▸ A bányászati, olaj- és telekommunikációs ügyletekkel foglalkozó mágnás már a londoni klub 23%-át birtokolja.

mueble premičen

mueble m premičnina; pohištvo, kos pohištva
mueble de radio omarica za radio
es un mueble (fig) on je ničla
muebles pl premičnine; premično premoženje
muebles americanos moderno pisarniško pohištvo
muebles forrados de piel usnjeno pohištvo
muebles tapizados tapecirano pohištvo

nacionaln|i (-a, -o) National- (demokrat der Nationaldemokrat, dohodek das Nationaleinkommen, šport der Nationalsport, cerkev die Nationalkirche, država der Nationalstaat, ekonomija die Nationalökonomie, garda die Nationalgarde, kultura die Nationalkultur, literatura die Nationalliteratur, pijača das Nationalgetränk, čustvo das Nationalgefühl, gibanje die Nationalbewegung); (vsenarodni) Volks- (cerkev die Volkskirche, premoženje das Volksvermögen)
vlada nacionalne koncentracije die Allparteienregierung

nagrábiti to rake; to scrape together; (bankovce skupaj) to scoop; figurativno to accumulate, to hoard

nagrábiti senó to rake hay
nagrábiti si (premoženje) to amass

národen nacional; popular

narodna banka (knjižnica, zavest, himna) banco m (biblioteca f, conciencia f, himno m) nacional
narodna noša traje m (típico) nacional
narodni junak (praznik) héroe m (fiesta f) nacional
narodno gospodarstvo economía f política
narodna pesem canción f popular
narodno premoženje bienes m pl nacionales; patrimonio m nacional
narodna skupščina asamblea f nacional, (v Španiji) Cortes f pl

nepremičninsk|i [è] (-a, -o) immobiliar-, Immobiliar-, Liegenschafts-
nepremičninski sklad der Immobilienfonds
nepremičninsko premoženje das Immobiliarvermögen, Grundvermögen

občinsk|i (-a, -o) gemeindlich; (v lasti občine) gemeindeeigen; Gemeinde-; Kommunal- (uradnik der Kommunalbeamte, davek die Gemeindesteuer, grb das Gemeindewappen, izdatki množina Gemeindeauslagen množina; organ die Gemeindebehörde, pečat das Gemeindesiegel, proračun der Gemeindehaushalt, referendum die Gemeindevolksbefragung, statut das Gemeindestatut, die Gemeindeordnung, svet der Gemeinderat, svetnik der Gemeinderat, urad das Gemeindeamt, uradnik der Gemeindebeamte, zastopstvo die Gemeindevertretung, avtonomija die Gemeindeautonomie, blagajna die Gemeindekasse, cesta die Gemeindestraße, dajatev die Gemeindeabgabe, meja die Gemeindegrenze, posest der Gemeindebesitz, sanitarna služba der Gemeindesanitätsdienst, zadeva die Gemeindeangelegenheit, lovišče das Gemeindejagdgebiet, poslovanje die Gemeindegebarung, premoženje das Gemeindevermögen, zemljišče der Gemeindegrund)

občínski municipal; communal; parish

občínski davek rates pl, parish rate, local rate, ZDA local tax
občínski dohodki local revenue
občínske finance local finance
občínska (mestna) hiša (magistrat) town hall
občínski nameščenec executive officer of a commune
občínski pašnik, travnik common; village green
občínsko podjetje communal (oziroma municipal) undertaking
občínski proračun municipal budget
občínsko premoženje, posest communal property
občínski svèt city (oziroma parish) council; town council
občínski svétnik town councillor, parish councillor; ZDA member of the city council, councilman
občínska (socialna) podpora poor relief
občínska uprava local (ali municipal) administration, local government
občínske volitve municipal elections pl

obratn|i² (-a, -o) betrieblich, werkeigen, Betriebs-, Werks- (kapital das Betriebskapital, inženir der Betriebsingenieur, objekt das Betriebsgebäude, zdravnik der Betriebsarzt, Werkarzt, kuhinja die Betriebskantine, die Werkküche, psihologija Betriebspsychologie, sociologija die Betriebssoziologie, knjigovodstvo die Betriebsbuchhaltung, premoženje das Betriebsvermögen)

obtok¹ [ò] moški spol (-a …) der Umlauf (denarni Banknotenumlauf, Geldumlauf, tehnika prisilni Zwangsumlauf, kotel na prisilni obtok Zwangsumlaufkessel); (krogotok, kroženje) der Kreislauf
vzeti iz obtoka einziehen, außer Kurs setzen
biti v obtoku kursieren
premoženje v obtoku das Umlaufvermögen

ōcchio m (pl. -chi)

1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči

5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!

8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru

10. bot. popek, očesce

11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko

oceníti (-im) | ocenjeváti (-újem) perf., imperf.

1. valutare; stimare; fare la stima di; recensire:
oceniti škodo valutare i danni
grobo oceniti valutare a occhio e croce
oceniti premoženje valutare un patrimonio
oceniti literarno delo recensire un'opera letteraria
oceniti vrednost antikvarnega predmeta fare la stima di un pezzo d'antiquariato

2. giudicare:
oceniti človeka po dejanjih giudicare uno dalle sue azioni

3. šol. dare un voto; classificare:
pozitivno oceniti učenca dare voti positivi allo scolaro, classificare positivamente lo scolaro

odvzéti to take off (ali away); to dispossess; (konfiscirati, zapleniti) to confiscate, to seize

odvzéti komu kaj to deprive, to divest someone of something
odvzeli so mu vse premoženje he was dispossessed of all his property
odvzéti vlago to dehumidify

odvzéti (zaseči) prendre, ôter, enlever, soustraire; prélever; retirer ; (začasno odvzeti otroku kak predmet) confisquer ; (premoženje) déposséder

odvzeti kri bolniku prélever du sang (ali faire un prélèvement de sang) à un malade
odvzeti komu njegovo pooblastilo retirer sa procuration à quelqu'un
odvzeti komu premoženje déposséder quelqu'un de ses biens

ogoljufáti

ogoljufáti koga to deceive someone
ogoljufáti koga za kaj to cheat (ali to trick) someone (out) of something
ogoljufáti za kaj to defraud of something
ogoljufali so ga za vse premoženje he was cheated of all he possessed
njega je lahko ogoljufáti he's easy meat (ali pogovorno a mug, sucker)

otéti sauver, libérer, délivrer; déposséder

oteti se se libérer, se délivrer
oteti ujetnike délivrer (ali libérer) des prisonniers
oteli so ga lakote, nevarnosti, smrti il a été sauvé de la faim, du danger, de la mort
oteli so jim premoženje on les a dépossédés de leurs biens

panier [panje] masculin jerbas, košara, košarica, koš; koš (pri košarki)

panier à linge, aux ordures, à ouvrage, à pain, à provisions košara za perilo, koš za odpadke, košarica za šivanje, za kruh, jerbas (košara) za živila (jestvine)
panier de bonde vrša, sak (za ribe)
panier percé (figuré) zapravljivec
panier repas kosilo v košarici (za potnike)
panier à salade priprava za odcejanje solate; populaire marica, policijski avto
la balle au panier (sport) košarka
fond masculin du panier izvržek
le dessus du panier (kar je) najboljše
sot comme un panier neumen ko noč
faire danser l'anse du panier goljufati, prisvojiti si denar pri nakupovanju (o služkinjah)
jeter au panier vreči v koš
mettre dans le même panier metati vse v isti koš, z vsem enako ravnati
mettre tous ses œufs dans le même panier vložiti vse svoje premoženje v eno podjetje (in s tem tvegati, da izgubimo vse)
réussir un panier doseči koš (pri košarki)

paraphernal, e, aux [-fɛrnal, no] adjectif ki ne spada k (ženini) doti

biens masculin pluriel paraphernaux (juridique) premoženje poročene ženske, ki ne spada k doti

paupertās -ātis, f (pauper) neimovitost, ubožnost, beda in sicer

1. pičel obstoj, pičla sredstva, pičla eksistenca, pomanjkanje sredstev, pomanjkanje bogastva = stanje, ko človek nima ne več ne manj, kot je nujno potrebno (naspr. divitiae): H., T., Sen. ph., Sil., Val. Max. idr., paupertas vel potius egestas ac mendacitas Ci., in paupertate vivere Ci. ob pičlem, non est paupertas habere nihil Mart.; v pl.: potes animo advertere et horum temporum divitias et illorum paupertates Varr. ap. Non., ex multis paupertatibus divitiae fiunt Sen. ph. pičlih dohodkov; occ. siromačíja = skromno premoženje: Dig.

2. metaf. (= egestas, inopia) revščina, siromašnost, siromaštvo, siróščina, potreba, pomanjkanje, stiska, beda, sila: Ci., L. idr., infelix Iuv., paupertas si malum est, mendicus beatus nemo esse potest Ci., cum propter paupertatem sues puer pasceret Ci.; pren. bornost, revnost, siromašnost: illam partem excusationis qua te scribis orationis paupertate (sic enim appellas) isdem verbis epistulas saepius mittere nec nosco nec probo Ci. ep., quae cur tanto opere aspernemur nihil video, nisi quod iniqui iudices adversus nos sumus ideoque paupertate sermonis laboramus Q., quam in Latinum transferentes litteraturam vocaverunt, fines suos norit, praesertim tantum ab hac appellationis suae paupertate Q.