Franja

slam [slæm]

1. samostalnik
loputanje, treskanje (z vrati); pok, tresk
ameriško ostra kritika

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zaloputniti (se) s treskom; treščiti s čim (on po, na)
lopniti, udariti, butniti, suniti
sleng z lahkoto premagati

to slam the door zaloputniti vrata
he slammed the door in my face zaloputnil mi je vrata pred nosom, figurativno odbil (zavrnil) me je

stracciare

A) v. tr. (pres. straccio)

1. trgati:
stracciarsi le vesti pren. trgati si oblačila, vdati se obupu

2. tekstil razčesavati kokone

3. pren. pog. premočno premagati

B) ➞ stracciarsi v. rifl. (pres. mi straccio) raztrgati se

stravincere^* v. tr. (pres. stravinco) premočno premagati, zmagati

stump² [stʌmp] neprehodni glagol
hoditi s težkimi koraki, hrupno hoditi, težko stopati, topotati
pogovorno biti pretežaven (o vprašanju)
ameriško, pogovorno imeti predvolilne govore, agitirati
prehodni glagol
oklestiti (drevo) vse do štora; skrčiti, iztrebiti (štore)
figurativno (zlasti pasivno) zbegati, spraviti v zadrego; (cricket) premagati nasprotnika
ameriško, pogovorno prepotovati (kraje) kot predvolilni govornik; ublažiti (črte) z brisalom, senčiti z brisalom

suc-cumbō (sub-cumbō) -ere -cubuī (—) (sub in *cumbere; prim. ac-cumbo, de-cumbo, in-cumbo in cubo -āre)

1. na tla pasti (padati), zgruditi se: Plin., Arn. idr., succumbens victima ferro Cat., vidit Cyllenius omnes succubuisse oculos O. da so se … zatisnile; occ. (o bolniku) leči (legati), uleči (ulegati) se: tandem Nolae succubuit (sc. Augustus) Suet.

2. metaf.
a) podleči (podlegati) komu, čemu, pred ali pod kom, čim, omagati (omagovati) pod (pred) kom, čim, o(b)nemoči (o(bne)magati) pod čim, popustiti (popuščati) pred kom, čim, vda(ja)ti se komu, čemu, v kaj, pustiti se premagati komu, čemu, biti poražen od koga, česa: philosopho succubuit orator Ci., succumbere inimicis, nulli neque homini neque perturbationi animi nec fortunae, succumbere crimini, adrogantiae divitum, senectuti, doloribus Ci., dolore animove (v duhu) succumbere Ci. labori C. ne biti kos, oneri, tempori, pugnae, Cannensi ruinae L., Europae succubuit Asia N., succumbere culpae V., O., precibus, malis O., adversis Sen. ph., voluntati alicuius Ap.; abs.: viri non esse debilitari dolore, frangi, succumbere Ci., hac ille perculsus plaga non succubuit N. pogum mu ni upadel (uplahnil), succumbente patria N., succumbe, virtus, labefacta mens succubuit Sen. tr., invitus succubuit maritus Ap.; z inf.: quam (sc. mortem) nec ipsam perpeti succubuisset vis Arn; occ. α) spolno se vda(ja)ti komu, telesno se združiti, spolno občevati s kom, spojiti (spajati) se s kom, koitirati, seksati, „dati (dajati) se dol“: ante nuptias ut succumberent (sc. virgines), quibus vellent Varr., succumbere cuivis Cat., succubuit famae victa puella metu O., succumbere tali marito Cl., gallina marito succumbit Mart. β) succumbere alicui (mulieri) biti (so)ljubimka (ljubica) (ženski): Iunoni Hyg., alumnae Tethyos Hyg.
b) podvreči, podrediti (podrejati) se komu, čemu: regno, sibi Cl.

surclassare v. tr. (pres. surclasso)

1. šport premočno premagati

2. ekst. deklasirati

tortiller [tɔrtije] verbe transitif zviti; sukati; verbe intransitif zvijati se; figuré ovinkariti, iskati izgovore, oklevati; populaire hitro pojesti; hitro premagati

tortiller des hanches zvijati, pozibavati se v bokih
il s'est fait tortiller en trois rounds v treh rundah je bil premagan
le rôti a été vite tortillé pečenko so hitro (vso) pojedli
il n'y a pas à tortiller (familier) tu ne pomaga noben izgovor, tu ni nobenega oklevanja, obotavljanja
se tortiller comme un ver zvijati se ko črv
(familier) se tortiller pour faire quelque chose cincati pred odločitvijo za kaj

win through neprehodni glagol
prodreti, prebiti se; dobiti, zmagati, doseči cilj; premagati vse težave

обыгрывать, обыграть obigra(va)ti, v igri obrati, v igri premagati; uigrati (glasbilo)

adversaire [advɛrsɛr] masculin nasprotnik, protivnik; tekmec, konkurent

adversaire acharné zagrizen nasprotnik
l'emporter sur ses adversaires dans la course premagati svoje tekmece v teku

Anglija samostalnik
1. (država v Veliki Britaniji) ▸ Anglia
2. neformalno (Velika Britanija) ▸ Anglia
Francija in Nemčija imata svoje stališče, Amerika in Anglija pa svoje. ▸ Franciaországnak és Németországnak megvan a maga álláspontja, Amerikának és Angliának szintén.

3. v športnem kontekstu (reprezentanca Anglije) ▸ Anglia

armada samostalnik
1. (vojska) ▸ hadsereg, haderőPovezane iztočnice: ekspedicijska armada, španska armada

2. (velika skupina) ▸ seregBil je poročen, po vsej Angliji pa je vzdrževal še armado ljubic. ▸ Noha nős ember volt, Anglia-szerte szeretők tucatjait tartotta fenn.

asperitās -ātis, f (asper)

I. v pravem pomenu (s tipanjem občutena) hrapavost, grapavost, neravnost: montium Varr., viarum Ci., L., loci S. ali locorum S., L. neprehodnost, omnes asperitates supervadere S. premagati vse ovire, asperitas saxorum Cu. ali asperitates saxorum Ci., Arn. robatost kamenja, robato kamenje, asperitas faucium ali samo asperitates Plin. kosmato grlo, hripavost, asperitas oculorum Sen. ph. vnetje oči, vnete oči; negladkost površine pri posodah, ploskoviti relief: vasa anaglypta in asperitatemque excisa Plin. —

II. pren.

1. na telesu občutena ostrost, ostrina: frigoris O., T. ali frigorum T. hud mraz, hiemis T. huda zima; enalaga: asp. loci O. ostro podnebje, ob calorem aut asperitatem S. zaradi... puščobe, asp. aceti, vini Plin. rezkost, aquarum Plin. slanost, vocis Lucr. ali soni T. ostrost, zariplost glasu, oster, zaripel glas, asp. intercolumniorum Vitr. različnost.

2. (o človeku, njegovem značaju in vedenju) ostrost, osornost, grobost, neolikanost, robatost, robustnost: naturae Ci., Stoicorum Ci. trdo, strogo življenje, avunculi N., patris O., artibus ingenuis asperitas fugit O. neolikanost, agrestis H. kmečka preprostost, zarobljenost, Maximini Lamp.; occ. nravstvena surovost, divjost, divjačnost: belli S. ali bellorum Ap. ob vojni (vojnah).

3. (o razmerah) neugodnost, neprilika, težavnost, težava, bridkost, hudina, stiska: in ea tanta asperitate S. ob toliki bridkosti, in his... asperitatibus rerum Ci. navzlic temu neugodnemu položaju.

4. trdnost, trpkost: remedii (odredb) T.; (o govoru) trpkost, pikrost, žaljivost: propter verbi asperitatem Ci. zaradi žaljivega izraza, asp. verborum O. trpke, pikre besede, contentionis Ci., genus orationis cum lenitate profluens sine iudiciali asperitate Ci.

atropellar povoziti, iti prek česa, obregniti se ob; silo storiti, posiliti; prenagliti se

atropellar los años preskočiti šolska (službena) leta
atropellar por (con) todos los inconvenientes premagati vse težave
atropellarse prenagliti se

ausstechen^*

1. izkopati; ein Auge: iztakniti, Technik izsekati, izštancati

2. figurativ einen Rivalen: prekositi, prekašati, zasenčiti, ausstechen bei izpodriniti pri, (besiegen) premagati

3. eine Kette, ein Tau: odvijati, izpuščati

avoir*¹ [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

j'ai faim, soif lačen, žejen sem
j'ai froid zebe me
j'ai chaud toplo, vroče mi je
n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
avoir de quoi biti premožen
avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
j'ai mal à la tête glava me boli
avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
il a 20 ans star je 20 let
avoir lieu vršiti se
avoir le prix dobiti nagrado
avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
il en a eu pour son argent dobro je kupil
j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
il y a (tu) je, sta, so
il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
il y a trois mois pred tremi meseci
il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim

battery [bǽtəri] samostalnik
pravno napad na koga, grdo ravnanje
vojska baterija, topniška edinica
fizika baterija, akumulator; sistem leč

pravno assault and battery telesna poškodba
cooking battery kuhinjska posoda
to turn a man's battery against himself premagati nasprotnika z njemu lastnim orožjem
to mask one's batteries skrivati svoje naklepe

beat into prehodni glagol
vbiti, vbijati

beat into s.o.'s head vbijati komu v glavo
beat into a cocked hat popolnoma uničiti, premagati

Belgija samostalnik
(država) ▸ BelgiumSopomenke: Kraljevina Belgija

better⁴ [bétə] samostalnik

my betters moji predstojniki
for better for worse v vsakem primeru
to change for the better poboljšati se
to get the better of premagati, prekositi