Franja

Kopf, der, (-/e/s, Köpfe) glava; bei der Schublade: glavica; beim Leder: čelina; beim Hut: oglavje; einer Gruppe: čelo, vrh; bei Zeitungen: glava, zaglavje; bei Bergen: vrh, vršac; bei Flugzeugen: nos; ein roter/hochroter Kopf ves rdeč/zaripel obraz
an: sich an den Kopf greifen prijeti se za glavo; an den Kopf werfen metati v glavo, figurativ v obraz; an Kopf und Kragen gehen iti za nohte; Kopf an Kopf glava pri glavi, z glavo pri glavi
auf: auf dem Kopf na glavi; auf den Kopf na glavo; auf den Kopf stellen postaviti na glavo; auf den Kopf setzen dati na glavo; auf dem Kopf stehen biti narobe, stati na glavi; auf den Kopf zusagen v obraz povedati; das Geld auf den Kopf hauen razmetavati denar; auf den Kopf fallen pasti na glavo; er ist auf den Kopf gefallen je padel na glavo (ni čisto pri pravi); auf (seinen) Kopf einen Preis setzen razpisati nagrado na (njegovo) glavo; den Nagel auf den Kopf treffen zadeti žebelj na glavo
aus: aus dem Kopf iz glave, na pamet; aus dem Kopf aufsagen na pamet povedati; (sich) aus dem Kopf schlagen izbiti (si) iz glave; nicht aus dem Kopf wollen ne iti (in ne iti) iz glave (ne gre in ne gre ...); sich die Augen aus dem Kopf gucken naprezati oči, napenjati oči
bei: beim Kopf nehmen prijeti za glavo (in poljubiti)
durch: durch den Kopf fahren jemandem prešiniti koga; sich etwas durch den Kopf gehen lassen premisliti, razmisliti; (sich) eine Kugel durch den Kopf jagen ustreliti (se) v glavo
in: in den Kopf v glavo; sich etwas in den Kopf setzen vtepsti si v glavo; das geht mir nicht in den Kopf ne gre mi v glavo; in den Kopf steigen stopiti/udariti v glavo
im: etwas frisch im Kopf haben imeti še dobro/sveže v spominu; im Kopf behalten obdržati v glavi, zapomniti si (kaj); im Kopf rechnen računati na pamet; im Kopf herumgehen hoditi po glavi/ne iti iz glave; nicht ganz richtig im Kopf sein ne biti čisto pri pravi
mit: mit bloßem Kopf razoglav; mit dem Kopf voran z glavo naprej, na glavo; mit dem Kopf durch die Wand z glavo skozi zid; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; etwas mit seinem Kopf bezahlen plačati z glavo; mit dem Kopf unter dem Arm kommen komaj se privleči
nach: nach (seinem) Kopf gehen biti po (njegovi) glavi
pro: pro Kopf po glavi
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo; über dem Kopf nad glavo; bis über den Kopf čez glavo/čez ušesa (in Schulden v dolgovih) ; über dem Kopf zusammenbrechen zrušiti se (človeku) nad glavo; über den Kopf laufen funkcionirati preko razuma; über den Kopf wachsen zrasti čez glavo; über jemandes Kopf hin entscheiden odločati preko čigave glave (prezreti koga); eins über den Kopf kriegen dobiti jo po glavi
um: es geht um (deinen) Kopf gre za (tvojo) glavo; um Kopf und Kragen za glavo
von: von Kopf bis Fuß od nog do glave, od glave do peta
vor: wie vor den Kopf geschlagen čisto preč sem (tega res ne razumem); vor den Kopf stoßen užaliti koga
zu: zu Kopfe steigen stopiti v glavo
ein: ein heller Kopf figurativ bistra glava; einen Kopf größer za glavo večji; einen Kopf kleiner/kürzer za glavo manjši; einen Kopf kürzer machen skrajšati za glavo (obglaviti); einen harten Kopf haben imeti trdo glavo, biti trmast; einen heißen Kopf haben imeti vročo glavo/vročino; einen schweren/dicken Kopf haben imeti težko glavo; einen kühlen/klaren Kopf bewahren ohraniti hladno/trezno glavo; einen roten Kopf bekommen zardeti
den: den Kopf schütteln majati z glavo; den Kopf neigen/senken skloniti glavo; den Kopf einziehen potegniti glavo med rame; den Kopf verlieren izgubiti glavo; sich den Kopf einrennen razbiti si glavo; den Kopf verdrehen jemandem figurativ zmešati (koga), zmešati (komu) glavo; den Kopf in den Sand stecken tiščati glavo v pesek; jemandem (ordentlich) den Kopf waschen oprati glavo ( tudi figurativ ); den Kopf abreißen figurativ odgrizniti glavo; jemandem den Kopf zurechtrücken pošteno jih napeti (komu); den Kopf hochtragen visoko nositi glavo; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma, ne dati se; den Kopf hängen lassen povešati/povesiti glavo; den Kopf hinhalten für jemanden odgovarjati namesto koga; den Kopf unter dem Arm tragen biti pobit/utrujen; den Kopf voll haben imeti polno glavo (skrbi); sich den Kopf zerbrechen razbijati si glavo; sich die Köpfe heiß reden strastno diskutirati
der: der Kopf brummt/schwirrt (mir) v glavi mi šumi/brenči; ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht ne vem, kje se me glava drži; der Kopf steht (mir) nicht nach ... ni (mi) do ...; seinen Kopf: seinen Kopf durchsetzen uveljavljati svojo voljo; seinen Kopf für sich haben imeti svojo glavo; Kopf hoch! Glavo pokonci!; Kopf und Kragen figurativ verlieren: (izgubiti) glavo; Kopf oder Schrift glava ali cifra
Köpfe: die Köpfe zusammenstecken stakniti glave

Labīcī (z inačico Lavīcī) -ōrum, m Labíki (Lavíki), mestna občina v Laciju med Tuskulom in Prenestom ob severnem obronku Algida, jugovzhodno od Rima blizu današnje Kolone (Colonna): Labicos … comparabunt Ci., Labicos confugisse L., picti scuta Labici V., habiles ad aratra Labici Sil. — Soobl. Labīcum (Lavīcum) -ī, n Labík (Lavík): arva Labici Sil. — Od tod adj. Labīcānus (Lavīcānus) 3 labíški (lavíški): Labicana vicinitas Ci., ager Labicanus L., Plin., via Labicana L. pot, ki vodi iz Rima preko Labika v Benevent, Lavicana humus Mart. (ki meri Lāvīcāna); subst.
a) Labīcānum (Lavīcānum) -ī, n α) Labiško (ozemlje), Labičansko: habuit … fundum in Labicano Ci. β) podeželsko posestvo pri Labiku: Suet.
b) Labīcānī (Lavīcānī) -ōrum, m Labičani, preb. Labika: nuntiabant legati Labicanos arma cepisse L.

lacerna -ae, f (menda = „odtrgan kos sukna“ in sor. z lacer, lacinia) halja z oglavnico (kapuco), lacêrna, ki so jo nosili Rimljani ob slabem vremenu tudi preko toge in jo ob vratu zapenjali z zaponko (fibula): Vell., Sen. ph., Iuv., Mart., Suet., Cl., cum calceis et toga, nullis nec Gallicis nec lacernā Ci., caput obscurante lacernā H., quamprimum nostrā facta lacerna manu O., lacerna est pallium fimbriatum Isid. lacerna je resast plašč.

lap³ [læp]

1. prehodni glagol
zaviti, oviti, ogrniti (about, round, in)
figurativno obsipati, obdati (in s, z)
figurativno gojiti; prekriti, zgibati (over)
brusiti, polirati (drago kamenje, kovino)
šport prehiteti za en ali več krogov, preteči krog

2. neprehodni glagol
čez viseti (over)
prekrivati se

lap ped in luxury obdan z razkošjem
to lap tiles položiti strešno opeko (drugo preko druge)
šport to lap the course in 6 minutes preteči krog v šestih minutah

Leiche, die, (-, -n) truplo; (Toter) mrlič; Typographie pogreb; eine lebende/wandelnde Leiche živ mrlič; Öffnung der Leiche raztelešenje, obdukcija; über Leichen gehen iti čez trupla; nur über meine Leiche samo preko mojega trupla

let|o¹ [é] moški spol (-a …)

1. merska enota: das Jahr, -jahr (koledarsko Kalenderjahr, lunsko Mondjahr, navadno Gemeinjahr, prestopno Schaltjahr, siderično Sternjahr, sončno Sonnenjahr, svetlobno Lichtjahr)

2. s posebnim koledarjem: das -jahr (cerkveno Kirchenjahr, finančno Wirtschaftsjahr, koledarsko Kalenderjahr, obračunsko Finanzjahr, poslovno Geschäftsjahr, Gebarungsjahr, proračunsko Etatjahr, Haushaltsjahr, računsko Rechnungsjahr, šolsko Schuljahr, študijsko Studienjahr, učno Lehrjahr, zakupno Pachtjahr, zavarovalno Versicherungsjahr)

3. starost:
biti star pet/petdeset let fünf/fünfzig sein, fünf/fünfzig Jahre alt sein, es auf fünf/fünfzig Jahre bringen
srednjih let/v srednjih letih mittelalterig, mittelaltrig

4.
konec leta das Jahresende, der Jahresausklang
ob koncu leta zum Jahresende, mit dem Jahresende
pol leta ein halbes Jahr
polovica leta das Halbjahr (v prvi polovici leta im ersten Halbjahr, zimska Winterhalbjahr, poletna Sommerhalbjahr)
po poteku enega leta nach Jahresfrist
pred potekom enega leta binnen Jahresfrist
v teku leta im Jahresverlauf, im Jahreslauf
leto in dan Jahr und Tag
leto za letom Jahr für Jahr, ein Jahr ums andere
celo leto das ganze Jahr, odprt ipd.: ganzjährig
celo leto (ne manj kot eno leto) ein volles Jahr
drugo leto nächstes Jahr, im nächsten Jahr
leto Gospodovo Jahr des Heils
lansko leto voriges Jahr, im vorigen Jahr
naslednje leto od danes: nächstes Jahr, od kakega prejšnjega leta: Folgejahr, im Folgejahr, im nächsten Jahr
prejšnje leto Vorjahr, im Vorjahr, od danes: voriges Jahr, im vorigen Jahr
vsako leto jedes Jahr, jährlich, alljährlich
vsako četrto/deseto leto vierjährlich/zehnjährlich
vse leto das ganze Jahr (über)
brez navedbe leta ohne Jahresangabe
čez leto (preko leta) übers Jahr
čez eno leto in einem Jahr
čez leto in dan über Jahr und Tag
iz leta v leto jahraus, jahrein
na leto pro Jahr, jährlich
dvakrat/desetkrat … na leto zweimal/zehnmal … jährlich
na pol leta halbjährlich
ob letu in einem Jahr
v letu im Jahr
v letu 2002 im Jahr 2002
smo v letu 2002 man schreibt das Jahr 2002
v prihodnjem letu im Folgejahr, od danes: im nächsten Jahr, nächstes Jahr
v prejšnjem letu im Vorjahr
| ➞ → novo leto, babje leto

magistrātus -ūs, m (iz magister preko magistrāre)

1. oblastvena služba (funkcija), državn(išk)a služba, oblastniško dostojanstvo: N., T., Vell. idr., magistratum capere, petere, gerere, habere, dare, mandare Ci., inire Ci., S. ali ingredi S. ali accipere L. nastopiti, magistratum deponere C. ali magistratu abire Ci., conlegae magistratum abrogavit Ci., monumenta (uradni spisi) rerum in magistratu gestarum Plin., magistratūs et imperia S. uradniške in častniške službe.

2. meton. oblastnik, (državni) uradnik, državnik (naspr. privatus): Corn., Lucr., Suet., magistratus an privatus Q., inter filium magistratum et patrem privatum Gell., his magistratibus N. v času njunega službovanja (konzulovanja), creare magistratus L., oppida per magistratūs administrare S., magistratūs intermittere C. (posvetne) oblastnike začasno odstaviti od službe, populus Romanus deligit magistratus quasi rei publicae villicos Ci., est proprium munus magistratūs intellegere se gerere personam civitatis Ci. Rimski oblastniki (uradniki) so bili ali iz vrst patricijev (patricii) ali voljeni iz vrst plebejcev (plebei). Dalje so se delili na višje oblastnike (magistratūs maiores) in nižje oblastnike (minores); poimenovanje je takšno zato, ker so imeli prvi (dictator, consul, praetor, censor), voljeni na centuriatskih komicijah, pravico prirejati maiora auspicia, drugi (aedilis, quaestor, tribunus plebis idr.), ki so jih volile tributske komicije, pa so smeli prirejati le minora auspicia. Manjšega pomena je razdelitev oblastnikov v redno voljene (magistratus ordinarii: consul, praetor, censor, aedilis, quaestor, tribunus plebis) in izredne, tj. voljene ob posebnih priložnostih (magistratus extraordinarii: dictator, magister equitum, interrex, praefectus urbi, decemviri legibus scribundis). Oblastniki, ki jim je pripadala čast sellae curulis, so se imenovali curūles (kurulski), te časti nedeležni pa non curūles (nekurulski).

3. gosposka, oblast(vo), oblastnija, predstavniki oblasti, organ oblasti: ad magistratum senatumque Lacedaemoniorum adiit N.; v pl. Ci. idr.

mail-order [méilɔ:də] samostalnik
naročilo po pošti

mail-order house (ali firm) trgovsko podjetje, ki prodaja samo preko pošte

malénkost a small quantity, a trifle; small (ali trifling, minor, insignificant) matter; a matter of secondary importance; a mere trifle, a bit, a scrap

to je malénkost that's a small matter
zapravljati čas z malénkostmi to waste one's time on trifles
za malénkost predolg a trifle too long
to je le malénkost zame that is a mere trifle to me
moja malénkost my own little self, my humble self, my poor self
ustavljati se ob malénkostih, a iti preko velikih stvari (figurativno) to strain at a gnat and swallow a camel

malle [mal] féminin (velik) (potovalen) kovček; populaire gobec

malle d'osier zapiralna košara
la malle arrière prostor za prtljago v zadnjem delu avtomobila
défaire sa malle izprazniti, izpakirati svoj kovček
faire sa malle, ses malles zapakirati, napolniti svoj kovček, svoje kovčke, pripraviti se za odhod, figuré povezati culo
malle-poste féminin (nekoč) poštni voz
(histoire) malle des Indes odprava poštnih pošiljk iz Londona v Indijo (preko Calaisa in Marseilla); (danes) prevozno ladijsko obratovanje med Dovrom in Calaisom

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serényČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre. Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serényŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.

mean³ [mi:n] samostalnik
sredina; povprečje, povprečnost
(množina z glagolom v ednini) sredstvo, način
množina premoženje

a means of communication občilo
a means of transportation prometno sredstvo
means of production proizvodna sredstva
to be a means of bitt česa kriv, biti povod za kaj
by means of s pomočjo
by any means na kakršenkoli način
by all (manner of) means vsekakor, na vsak način, za vsako ceno
by no (manner of) means; ali not by any means nikakor, na noben način
by this means or other tako ali drugače
by fair (foul) means na pošten (nepošten) način
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
a means to an end sredstvo za dosego cilja
the golden (ali happy) mean zlata sredina
to live beyond one's means živeti preko svojih razmer
a man of means premožen človek
ways and means pota in načini
britanska angleščina means test preveritev premoženjskih razmer delavca, ki prejema socialno podporo

mētior -īrī, mēnsus sum (indoev. kor *me-, skr. máti (on) meri, mátrā mera, merilo, gr. μάτιον merica, μῆτις svet, naklep, pamet, razumnost, μητιάομαι izmišljam si, lat. mēnsis, mēnsa, meditārī, sl. mera, meriti, lit. matúoti meriti, got. mēl čas, mēla mera, mernik)

1. (iz)meriti, premeriti (premerjati): Varr., Lucan., Petr., Stat., agrum, mundi magnitudinem Ci., anulorum acervum L., ita dives, ut metiretur nummos H. da je meril denarce z merniki, syllabis pedes Ci., oculo latus H., aliquid auribus Ci., metior annum O. merim leto = delim ga na mesece; s pass. pomenom: Hyg., in usa spatia Ci., agri glebatim metiebantur Suet.; subst. pt. pr. in pt. pf.: haec mensum dabo Sen. ph. dobro hočem meriti, bonos viros luctu affici, malos re familiari incolumi frui neque mensum neque pensum fatorum lanificum duco Fr., cuius mensa pensaque distincta Ap.; poseb. alicui metiri komu (na)meriti, odmeriti (odmerjati): frumentum militibus C. ali exercitui Ci., metire nobis Caecubum H. natoči; pren.: metiri se quemque suo modulo ac pede verum est H.

2. metaf.
a) prehoditi, prepotovati, prekoračiti, preiti, korakati, iti, hoditi čez, skozi kaj, po čem, prevoziti, prepluti, pluti po čem, preko česa: Sen. ph., Sil., sacram viam H., aequor curru V., aquas carinā O., metiens iter annuum (sc. luna) cursu Cat.
b) čas prebiti: duas partes lucis menso (sc. sole) O., quoad dies reliquos metiatur annus Ap.
c) duševno, v duhu meriti, premeriti (premerjati), oceniti (ocenjevati), soditi, presoditi (presojati): vires suas Q., sua regna Lucan., homines fortunā, non virtute N., omnia voluptate, suis commodis Ci., omnia quaestu, non dignitate Ci., odium in se aliorum odio suo in eos L., me ex te metiris Q.

Opomba: Vulg. fut. I metībor: Vulg. Pt. pf. in pf. metītus, metītus sum: Ap., Ulp. (Dig.), Eccl.

mettre* [mɛtrə] verbe transitif položiti, postaviti, dejati; vtakniti; obleči (un vêtement, ses gants obleko, rokavice); natakniti (ses lunettes si očala); spraviti; napisati (une adresse naslov); rabiti

la viande a mis longtemps à cuire meso je rabilo precej časa, da se je skuhalo
se mettre začeti (à travailler delati)
s'y mettre lotiti se (dela)
(sport) ils leur ont mis 5 buts à 0 pet golov so jim zabili
le mettre à quelqu'un (familier) koga imeti za norca, norčevati se iz koga
n'avoir rien à se mettre, à se mettre sous la dent ne imeti česa obleči, za pod zob
ne savoir où se mettre ne vedeti, kam bi se dejali
se mettre à l'abri poiskati zavetje, zavarovati se (de pred)
se mettre d'accord zediniti se, sporazumeti se
se mettre à l'aise udobno si narediti
mettre en apprentissage dati v uk
se mettre après quelqu'un nobenega miru komu ne dati
mettre aux arrêts aretirati
se mettre en avant zriniti se naprej
mettre au ban (figuré) izobčiti koga (kot brezpravnega)
mettre à bas podreti
mettre bas odložiti, sleči (obleko), militaire položiti (orožje); skotiti (mladiče); odvreči rogovje (o jelenu)
mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un metati komu polena pod noge
se mettre au beau zjasniti se (vreme)
se mettre à la besogne lotiti se dela, spraviti se na delo
se mettre bien ne živeti slabo
mettre on boîte (familier) nagajati
mettre un bouchon à quelqu'un zamašiti komu usta
mettre à bout gnati do skrajnosti, do kraja
mettre les bouts, les bâtons (populaire) oditi
mettre en bouteilles ustekleničiti, figuré dobro shraniti
mettre en branle spraviti v gibanje
mettre en cause (figuré) dvomiti, sumiti
mettre quelqu'un hors de cause ustaviti postopek proti komu
se mettre la ceinture (figuré) pas si zadrgniti
mettre à la charge de quelqu'un obremeniti koga
mettre la charrue devant les bœufs napačno začeti, se lotiti
se mettre en chemise vse sleči razen srajce
mettre en, hors circuit vključiti, izključiti (tok)
mettre au clair razčistiti
mettre en code (automobilisme) zastreti (luči)
se mettre en colère razjeziti, ujeziti se
mettre le comble à quelque chose (figuré) postaviti, položiti krono, kronati kaj
mettre en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) zvezati
mettre en compte vstaviti v račun, vračunati
mettre au concours razpisati (mesto)
mettre à contribution obdavčiti
mettre de côté dati ob, na stran; varčevati
mettre quelqu'un au courant sproti poročati komu, ga obveščati
se mettre au courant d'un travail vživeti se v delo
se mettre debout vstati
mettre dedans (familier) opehariti, speljati na led, oslepariti
se mettre dedans (figuré) iti na led
mettre quelqu'un dehors postaviti koga pred vrata
mettre au désespoir spraviti koga v obup
se mettre au-dessus de quelque chose ne gledati na kaj, iti preko česa
se mettre devant stopiti naprej
se mettre en devoir (de faire quelque chose) smatrati za svojo dolžnost (da kaj napravimo)
se mettre au diapason de quelque chose vživeti se v kaj
mettre à la disposition de quelqu'un dati na voljo komu
mettre le doigt dessus pravilno, dobro pogoditi
se mettre le doigt dans l'œil urezati se, zelo se zmotiti
mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj
se mettre dans de beaux draps spraviti se, zabresti v težaven položaj
se mettre à l'eau iti v vodo, kopati se
mettre de l'eau dans son vin (figuré) postati manj zahteven
mettre à l'école dati v šolo
se mettre à l'écoute poslušati (radio)
mettre par écrit spraviti, dati na papir, napisati
mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
mettre en émoi razburiti
mettre à l'enchère, aux enchères dati na dražbo
se mettre bien, mal ensemble dobro, slabo se razumeti
se mettre dans tous les états pošteno se razburiti
mettre à l'épreuve preizkusiti, dati, postaviti na preskušnjo
mettre en évidence poudariti
mettre au fait obvestiti, poučiti (de o)
mettre au feu zažgati (à quelque chose kaj), povzročiti požar
mettre à fin privesti do konca
mettre fin à quelque chose narediti čemu konec
se mettre en frais nakopati si stroške
mettre un frein à quelqu'un, à quelque chose brzdati koga, zavirati kaj
mettre en fuite pognati v beg
mettre en gage zastaviti
mettre en garde contre (po)svariti pred
se mettre en garde čuvati se, paziti se (contre quelque chose česa)
se mettre à genoux poklekniti
se mettre en grève začeti stavko, začeti stavkati
(se) mettre au hasard izpostaviti (se) (de quelque chose čemu)
mettre haut (figuré) povzdigniti v nebo
mettre à l'heure naravnati (uro)
mettre trois heures (à faire quelque chose ) (po)rabiti tri ure (da smo kaj naredili, da naredimo)
mettre quelqu'un hors de lui, de ses gonds razkačiti koga
mettre de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
mettre à jour spraviti na tekoče, napraviti ažurno
mettre au jour spraviti na dan
mettre en jugement, en justice postaviti, spraviti pred sodišče
mettre en liberté spustiti na svobodo
mettre en ligne (militaire) postaviti v bojno črto
mettre en ligne de compte upoštevati
se mettre au lit leči v posteljo
mettre la main à quelqu'un položiti roko na koga
mettre la main sur quelque chose zaseči kaj
mettre la dernière main sur quelque chose dokončati kaj
mettre la main au feu položiti roko v ogenj (pour za)
mettre la main à la pâte (sam) prijeti za, lotiti se (dela)
se mettre mal slabo se obláčiti
mettre en marche, en mouvement spraviti v tek, v gibanje
mettre quelqu'un à même pomagati komu (de k), omogočiti komu
mettre à la mer spustiti, poriniti v morje (ladjo, čoln)
se mettre en mesure podvzeti ukrepe
mettre à la mode spraviti v modo
mettre quelqu'un de moitié (commerce) dati komu polovično udeležbo
mettre au monde roditi
mettre à mort vzeti življenje, usmrtiti
mettre au mur postaviti ob zid, ustreliti
mettre en musique uglasbiti
mettre quelqu'un au pied du mur komu nobenega izhoda ne pustiti
y mettre du mystère biti skrivnosten
mettre à néant (juridique) razveljaviti, zavreči, zavrniti
mettre (un brouillon) au net prepisati (koncept) na čisto
mettre dans le noir zadeti v črno
mettre à nu razgaliti
mettre tous les œufs dans un panier (figuré) staviti vse na eno karto
mettre en œuvre izkoriščati, uporabljati; izvršiti
mettre tout en œuvre napeti vse strune, uporabiti vsa sredstva
se mettre à l'œuvre iti na delo, lotiti se dela
mettre en ordre, mettre (bon) ordre à quelque chose spraviti kaj v red
mettre sur la paille spraviti na beraško palico
mettre à part dati ob, na stran; izločiti
se mettre de la partie pridružiti se, udeležiti se, sodelovati
mettre sur le pavé postaviti (uslužbenca) na cesto
se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se v kožo, na položaj kake osebe
se mettre en peine potruditi se (de za)
mettre en pension upokojiti
mettre en perce odčepiti (sod), nastaviti (pivo)
mettre en pièces razkosati, zdrobiti
mettre en pièces détachées razstaviti
mettre à pied odpustiti (iz službe), odstaviti, odstraniti s službenega mesta
mettre sur pied postaviti, spraviti na noge, pokonci
mettre sur une fausse piste spraviti na napačno sled
se mettre à la place de quelqu'un postaviti se v položaj kake osebe
y mettre plein les gas (automobilisme) dati poln plin
mettre au point urediti, razjasniti, pojasniti (stvar) naravnati (napravo)
mettre les points sur les i biti zelo natančen in vesten
mettre quelqu'un à la porte vreči koga skozi vrata
se mettre à la portée de quelqu'un prilagoditi se komu, ravnati se po kom
mettre à la poste oddati (pismo) na pošti
mettre en pratique prestaviti, postaviti v prakso
mettre en présence kontrolirati
mettre en prison vtakniti v ječo, v zapor
mettre à prix razpisati nagrado (quelque chose za kaj)
mettre à profit izkoristiti
se mettre sur son quant à soi biti zelo rezerviran, delati se zelo važnega
se mettre en quatre vse narediti, vse sile napeti (pour za)
mettre en question dvomiti, sumiti (quelque chose o čem)
se mettre en quête začeti iskati
mettre à la raison spraviti k pameti
se mettre à la raison pomiriti se in premisliti
se mettre en rapport, en communication stopiti v zvezo (avec quelqu'un s kom)
mettre au rebut odvreči; vreči v koš
se mettre en règle avec quelqu'un poravnati se, pomiriti se s kom
mettre à la retraite upokojiti
se mettre en roule kreniti na pot, odriniti
mettre à, dans la rue postaviti na ulico (najemnika)
mettre sous scellés zapečatiti
mettre à la scène (théàt) postaviti na oder, uprizoriti
mettre en scène inscenirati, uprizoriti
se mettre en scène postaviti se v pozo, pritegniti poglede
se mettre sur son séant sesti pokonci, zravnati se v postelji
mettre à sec (p)osušiti; izčrpati (tudi figuré)
se mettre à sec (figuré) osušiti se, porabiti ves svoj denar
mettre quelqu'un sur la sellette (figuré) vzeti koga v roke
mettre sens dessus dessous postaviti vse na glavo
mettre hors de service izločiti iz obrat(ovanj)a
(y) mettre du sien prispevati svoj del
mettre en supplice dati na natezalnico (tudi figuré)
mettre sur quelqu'un (figuré) več ponuditi kot kdo drug
mettre quelque chose sur soi vzeti kaj nase; péjoratif obesiti nase (nakit, obleko)
mettre la table, le couvert pogrniti mizo
se mettre à table sesti k obedu; argot priznati; ovaditi
mettre sur le tapis spraviti na tapeto
mettre un terme à quelque chose napraviti čemu konec, ustaviti kaj
mettre à terre postaviti, položiti na tla; marine izkrcati
él radio ozemljiti
se mettre à la tête postaviti se na čelo
se mettre quelque chose en tête, en fantaisie vbiti si kaj v glavo
se mettre en toilette lepo se obleči
mettre le tout pour le tout energično nastopiti, izsiliti odločitev
se mettre en train vstopiti v vlak
se mettre au travail lotiti se dela
se mettre sur son trente-et-un (familier) obleči lepo, svečano obleko
se mettre en usage postati običajen
mettre en valeur v pravo luč postaviti, uveljaviti, dati pravo veljavo (quelque chose čemu)
mettre en vapeur dati pod paro
mettre en vedette postaviti na vidno mesto, razkazovati; typographie poudariti (z razprtim tiskom ipd.)
mettre en vente dati, ponuditi na prodaj
mettre en vigueur uveljaviti
mettre en vogue lansirati (v javnost)
mettre sur la voie pomagati na noge (quelqu'un komu)
mettre aux voix dati na glasovanje
mettre de la bonne volonté pokazati dobro voljo
en mettre plein la vue impresionirati, bahati se (s svojimi uspehi)
mettons que ... recimo, vzemimo, da ...
(familier) qu'est-ce qu'ils se sont mis! kako so se stepli!

mo|či¹ [ó] (morem)

1. können, -können (dol hinunterkönnen, herunterkönnen, gor hinaufkönnen, heraufkönnen, mimo vorbeikönnen, naprej weiterkönnen, nazaj zurückkönnen, noter hereinkönnen, preko hinüberkönnen, herüberkönnen, proč fortkönnen, tja hinkönnen, sem herkönnen, skozi durchkönnen, skupaj [zueinanderkönnen] zueinander können, stran wegkönnen, ven hinauskönnen, herauskönnen, oditi/odtrgati se loskönnen)
kaj morem za to was kann ich dafür

2. (biti sposoben) vermögen zu (ne more me prepričati er vermag es nicht, mich zu überzeugen; samo malo se jih je moglo rešiti nur wenige vermochten sich zu retten)
moči/ne moči … -fähig/ -unfähig sein (ne moči leteti flugunfähig sein …); imstande/außerstande sein (zu), etwas [fertigbringen] fertig bringen (tega ne morem ich bringe es nicht fertig)

3.
ne moči iz objektivnih razlogov: nicht in der Lage sein (zu)

4.
ne moči (ne marati) nicht leiden können

5.
mogel/mogla/moglo bi … (utegne) es könnte/dürfte …

6.
moči komu anhaben können (nič mi ne morejo sie können mir nichts anhaben)

7.
ne moči si kaj, da ne bi … nicht umhin können zu
| ➞ → leteti, razumeti …

molčé tacitly, in silence; without saying anything, without mentioning anything

molčé iti preko, preiti to pass over in silence

možnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Möglichkeit (izrazna Darstellungsmöglichkeit, kombinacijska Kombinationsmöglichkeit, izbire Wahlmöglichkeit, napredovanja Aufstiegsmöglichkeit, prenočevanja Übernachtungsmöglichkeit, primerjave Vergleichsmöglichkeit, rešitve Lösungsmöglichkeit, uporabe Einsatzmöglichkeit, Verwendungsmöglichkeit, vplivanja [Einflußmöglicheit] Einflussmöglicheit, Einwirkungsmöglichkeit, za razvoj Entfaltungsmöglichkeit, zaslužka Erwerbsmöglichkeit, Verdienstmöglichkeit, za trening Trainingsmöglichkeit)

2. (priložnost) die Gelegenheit (kuhanja Kochgelegenheit, parkiranja Parkgelegenheit, umivanja/pranja Waschgelegenheit, prevoza Fahrgelegenheit, za sedenje Sitzgelegenheit)

3. (možna nevarnost) die Gefahr (poledice Glatteisgefahr, Eisgefahr, plazov Lawinengefahr)

4. (obeti za prihodnost) die Aussicht, Aussichten množina, die Chance (za dobiček Gewinnchance, za preživetje Überlebenschance, za uspeh Erfolgsansichten, na trgu Marktchance)
dobre možnosti gute Aussichten
enake možnosti die Chancengleichheit
|
imeti možnost die Möglichkeit haben, sich in der Lage sehen (zu), za bodočnost: Aussichten haben
dati možnost komu (jemandem) Gelegenheit geben (zu)
ne imeti druge možnosti keine Wahl haben
po možnosti möglichst, nach Möglichkeit, wenn irgend möglich, (morebiti) möglicherweise
v okviru možnosti im Rahmen des Möglichen, nahajati se: im Bereich der Möglichkeiten
živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben

Mulvius 3 Múlvij(ev), ime rim. rodu: Val. Max.; od tod Mulvius (-iī) pons Múlvijev (múlvijski) most čez Tibero, 2,5 km severno od Rima (zdaj Ponte Molle), preko tega mosta je vodila Flaminijeva cesta v Etrurijo: Ci., S.; isti most M. agger: Stat. — Od tod adj. Mulviānus 3 Múlvijev, múlvijski: controversia Ci. ep., strutheis cotonea insita suum genus fecere Mulvianum Plin.

Nacht, die, (-, Nächte) noč; (Dunkelheit) tema; in der Nacht/bei Nacht/des Nachts ponoči; eines Nachts neko noč; über Nacht preko noči; Nacht für Nacht noč za nočjo; die Nacht über celo noč; Tag und Nacht dan in noč; verschieden wie Tag und Nacht kot noč pa dan; bei Nacht und Nebel skrivaj, pod plaščem teme, iznenada; mit einbrechender Nacht z nočjo; [häßlich] hässlich wie die Nacht grd kot smrtni greh; Nacht werden : es wird Nacht noči se; zu Nacht/zur Nacht essen večerjati; sich die Nacht um die Ohren schlagen prekrokati noč; bei Nacht sind alle Katzen grau ponoči so vse krave črne; Gute Nacht! Lahko noč!