Franja

réd ordre moški spol , règle ženski spol , rang moški spol ; (odlikovanje) décoration ženski spol ; (šolstvo ocena) note ženski spol

v redu en ordre, bien rangé, bien ordonné, (dokumenti) en règle
po redu (po vrsti) à tour de rôle, l'un après l'autre, chacun à son tour, à chacun son tour
po abecednem redu par ordre alphabétique
po kronološkem redu chronologiquement
besedni red ordre des mots
dnevni red ordre du jour
družbeni (socialni) red ordre social
frančiškanski red ordre des franciscains
hišni red règlement moški spol intérieur (de la maison)
izpitni red règlement des examens
javni red ordre public
nemški viteški red (zgodovina) ordre Teutonique
policijski red règlement de police
red iz vedenja note de conduite
višji (nižji) redovi (religija) ordres majeurs (mineurs)
vozni red indicateur moški spol (des chemins de fer, des autocars), (tableau moški spol) horaire moški spol
po voznem redu d'après l'horaire
vrstni red succession ženski spol, ordre
biti na dnevnem redu figurer à l'ordre du jour
črtati (umakniti) z dnevnega reda rayer (retirer) de l'ordre du jour
dati na dnevni red mettre (ali inscrire) à l'ordre du jour
postaviti dnevni red établir (ali dresser, élaborer) l'ordre du jour
preiti na dnevni red passer à l'ordre du jour
sprejeti dnevni red adopter l'ordre du jour
vse je v redu tout est pour le mieux, tout va bien
vse je v najlepšem redu tout va pour le mieux, tout est parfaitement en règle
nekaj ni v redu quelque chose va de travers (ali familiarno cloche)
v dobrem redu (tehnika) en bon état, en ordre de marche
imeti smisel za red avoir l'esprit d'ordre
v red spraviti mettre en ordre, ranger
red držati tenir en (bon) ordre
motiti red perturber l'ordre
priti iz reda se déranger, se perturber
(zopet) vzpostaviti red rétablir l'ordre
hoditi v gosjem redu marcher à la file indienne (ali à la queue leu leu)

réd

1. (urejenost) orden m ; regla f

v redu en orden, bien ordenado, (potni list, dokument) en regla
zaradi reda para el buen orden
po abecednem (kronološkem) redu por orden alfabético (cronológico)
besedni red orden de las palabras
dnevni red orden del día (tudi fig)
hišni red reglamento m (ali régimen m) interior de la casa
javni red orden público
socialni red orden social
vozni red horario m de trenes
vrstni red sucesión f, orden m
cesta I. reda carretera f de primer orden
izpitni red reglamento m de exámenes
cestni prometni red reglamento m de tráfico
v dobrem redu (teh) en buen estado de funcionamiento
v najlepšem redu perfectamente, en el mejor orden
ne biti v redu (teh) no funcionar
biti na dnevnem redu estar al orden del día, (fig) ser cosa corriente
dati na dnevni red incluir en el orden del día
črtati (umakniti) z dnevnega reda retirar del orden del día
preiti na dnevni red pasar al orden del día
držati v redu mantener en orden (ali en buen estado)
iti v gosjem redu ir en fila india
motiti red perturbar (ali alterar) el orden
pozvati k redu llamar al orden
prinesti red v kaj poner orden en a/c
priti iz reda salir del orden; perturbarse; teh desarreglarse
spraviti v red ordenar; poner (ali colocar) en orden; regularizar; arreglar; normalizar
(zopet) vzpostaviti red (r)establecer el orden

2. (odlikovanje) orden f ; condecoración f ; medalla f , cruz f

red hlačne podveze Orden f de la Jarretera
podeliti komu red conceder a alg una condecoración, condecorar a alg

3. (cerkveni itd.) orden f

meniški redovi órdenes f pl monásticas
malteški red orden f de Malta
nemški viteški red (hist) Orden Teutónica
viteški red orden f de caballería
templjarski red orden f del Temple
stopiti v frančiškanski red ingresar en la Orden Franciscana

4. (šolska ocena) nota f

prinesti slabe rede (iz šole) traer malas notas

revolt² [rivóult] neprehodni glagol
upreti se, (s)puntati se (against proti)
odpasti (from od)
figurativno čutiti odpor do, zgražati se, zgroziti se, biti ogorčen
prehodni glagol
spuntati, povzročiti odpor (stud, ogorčenje zgražanje), navdati z ogorčenjem, ogorčiti, (z)revoltirati

to revolt against dvigniti se proti; upreti se
to revolt from odkloniti priznanje nadoblasti
to revolt to the enemy upreti se in preiti k sovražniku
my conscience revolts at this idea vest se mi upre, zgrozi ob tej misli
my nature revolts against this treatment moja narava se upira temu ravnanju
to be revolted at upreti se (čemu)
your bad manners revolt me vaše slabe manire me odbijajo

revoltírati (se) to revolt (proti against), to be in revolt

revoltírati (se) in preiti k sovražniku to revolt to the enemy
tvoje slabe manire me revoltirajo your bad manners revolt me
moja vest revoltira ob tej ideji my conscience revolts at this idea

rigirare

A) v. tr. (pres. rigiro)

1. ponovno obrniti, obračati; obiti:
rigirare il discorso pren. preiti na drugo temo
rigirare bene il denaro toskansko dobro obračati denar
rigirare qcn. koga si podrediti
saperla rigirare znati se okoristiti, obrniti kaj sebi v prid

2. obiti, iti, hoditi okoli

B) ➞ rigirarsi v. rifl. (pres. mi rigiro) nazaj se obrniti, obračati

rôka hand, (do rame) arm

brez rôke handless, armless
v rôki in one's hand
pri rôki at hand, near at hand; available
od rôke do rôke from hand to hand
pod rôko (se držati) arm in arm, (kupiti) underhandedly
rôke kvišku! hands up!, stick them up!, reach!
rôke proč! hands off!
z rôko v rôki hand in hand, jointly
s sklenjenimi rôkami with clasped hands (as in prayer)
z zvezanimi rôkami in nogami bound hand and foot
rôko na srcé! hand on heart!
močna rôka strong hand
žuljava rôka a callous palm
moja desna rôka (figurativno) my second self
on je moja desna rôka he is my right-hand man
polna rôka a handful
narejen z rôko (ročno) made by hand, handmade; (posel) handiwork, manual work
od rôk (oddaljen) out of the way
praznih rôk empty-handed
na svojo rôko (figurativno) in one's own name, of one's own accord, unauthorized
risanje s prosto rôko freehand drawing
držeč se za rôke hand in hand
prekrižanih rôk with one's hands (oziroma arms) folded
z dvignjeno rôko (with) hand upraised
z rôkami uprtimi v boke akimbo
držati, imeti rôke uprte v boke to hold one's arms akimbo
iz prve rôke at first hand
ne da bi rôko premaknil hands down
boriti se z rôkami in nogami to struggle with might and main
braniti se proti čemu z rôkami in nogami to fight against something tooth and nail (ali with might and main)
dati v rôko, rôke to hand
dati komu proste rôke (da kaj naredi) to give someone a free hand (to do something)
dobiti informacije iz prve rôke to get information at first hand
dvigniti rôke to lift up one's hands
dvigniti rôke nad glavo v začudenju to throw up one's arms in astonishment
dobiti kaj v rôke (figurativno) to get hold of something
rôke križem držati to fold one's arms and do nothing, to be idle
imeti pri rôki to have at hand
imeti polne rôke dela to have one's hands full
imamo ga v rôki (figurativno) he is in our power
imeti proste rôke (figurativno) to have free play
imeti mrzle, hladne rôke to have cold hands
dati rôko komu to give one's hand to someone, (v pozdrav) to shake hands with someone
imeti položaj trdno v rôki to have the situation well in hand
iti skozi mnogo rôk to pass through many hands
iti komu na rôko to help someone; to support someone, to patronize someone, to aid someone
lomiti rôke (figurativno) to wring one's hands
to mu gre od rôk (figurativno) he is skilled (ali clever) at it
izpustiti iz rôke, iz rok to let go
posel mu ne gre od rôk he is unskilled, he is a poor worker
delo mu gre dobro izpod rôk he is a quick worker
kupiti iz prve (druge) rôke to buy new (secondhand)
mahati z rôkami to gesticulate
ne izpustiti iz rôk not to let go, (da pade) not to let go (ali to let slip)
méti si rôke to rub one's hands
nositi na rôkah koga (figurativno) to treat someone with great care, to make much of someone, to treasure someone
nosijo ga na rôkah (figurativno) he is treated with the utmost consideration, he enjoys all kinds of favours
pasti komu v rôke to fall into someone's hands
prijeti za rôko to take by the hand
ponuditi, prožiti komu rôko to give (ali to hold out) one's hand to someone, (figurativno) to lend someone a helping hand
pljuniti v rôke (figurativno) to spit on one's hands
podaj mu rôko! shake hands with him!
prodati pod rôko to sell by private bargain (ali contract, treaty)
preiti v druge rôke to change hands
prosíti za rôko to propose (to), to ask in marriage, (nenadoma, pogovorno) to pop the question
pričakati koga z odprtimi rôkami to meet someone with outstretched hands, to meet someone enthusiastically
položiti rôke na kaj to lay hands on something, to put one's hands to
položiti rôko nase (figurativno) to commit suicide
položiti rôko na srce to lay one's hand on one's heart
podati si rôke to shake hands
sprejeti ponudbo z obema rôkama to jump at an offer
prekrižati rôke to cross one's arms
stisniti komu rôko to squeeze someone's hand, (pri pozdravu) to shake hands with someone
stiskati rôko v pest to clench one's fist
stati s sklenjenimi (prekrižanimi) rôkami to stand with folded (crossed) arms
vzeti v rôke to take in hand, to undertake
zadevo bom sam vzel v rôke I will take the matter into my own hands
fanta je treba vzeti v rôke (figurativno) the boy wants taking in hand
zlomiti si rôko to break one's arm
rôko si je zlomil he broke his arm, he had his arm broken
umijem si rôke nad tem I wash my hands of it, I will not be responsible
rôka rôko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours, fair exchange is no robbery
z obema rôkama zgrabiti priliko to jump at an opportunity
živeti iz rôk v usta (figurativno) to live from hand to mouth
bolje je vrabec v rôki kot golob na strehi (figurativno) a bird in the hand is worth two in the bush

rôka main ženski spol ; (do rame) bras moški spol

(pri nogometu) roka! main!
roke kvišku! haut les mains!
roke proč! bas les mains!
od rok à l'écart, à part, isolé, écarté
pod roko (iti) bras dessus, bras dessous, (skrivaj) sous main, en sous-main, sous le manteau
pri roki sous la main, disponible, prêt, préparé
na desno (levo) roko à (main) droite (gauche)
na lastno roko de son propre chef, de sa propre autorité
v roke g. N (pismo) à (l'attention de) M. N
z lastno roko de sa main, par ses mains
z roko v roki la main dans la main
iz prve roke de première main
iz roke v roko de main en main
z golimi rokami les bras nus
z mečem v roki l'épée à la main
z mojstrsko roko de main de maître
z odprtimi rokami les bras ouverts
s polnimi rokami à pleines mains
z roko delan fait (à la) main
morilska roka main meurtrière
prijateljska roka main amie
roko na srce! la main sur la conscience (ali sur le cœur), franchement, en toute sincérité
biti desna roka komu être le bras droit de quelqu'un
biti v dobrih rokah être en bonnes mains
dati (podati) roko komu donner (tendre) la main à quelqu'un
držati koga za roko tenir quelqu'un par la main
dvigniti roko nad koga lever la main sur quelqu'un
imeti čiste roke, čisto vest avoir les mains nettes
imeti lahko (srečno, zanesljivo) roko avoir la main légère (heureuse, sûre)
imeti v rokah tenir entre ses mains
imeti spretno, urno roko avoir de la main, n'avoir pas la main gourde
imeti trdno kaj v rokah avoir la haute main sur quelque chose
imeti zvezane roke (figurativno) avoir les mains liées
iti komu na roko aider quelqu'un, prêter la main à quelqu'un, donner un coup de main à quelqu'un
izročiti, dati v roko, v roke remettre en main(s)
križem roke držati tenir les bras croisés
oditi (vrniti se) praznih rok s'en aller (revenir) les mains vides
pasti komu v roke (figurativno) tomber entre (ali dans) les mains de quelqu'un
pisati z roko écrire à la main
podati si roko se donner la main
preiti v druge roke changer de mains, passer en d'autres mains
prijeti koga za roko prendre quelqu'un par la main
prositi žensko za roko demander la main d'une femme
pustiti komu proste roke laisser les mains libres (ali le champ libre) à quelqu'un, donner carte blanche à quelqu'un
stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
umazati si roke (figurativno) souiller ses mains
umiti si roke nad čem s'en laver les mains
vse, kar mu pride pod roko tout ce qui lui tombe sous la main
vzeti kaj v roke prendre quelque chose en main (ali dans ses mains)
za to bi dal roko v ogenj j'en mettrais ma main au feu
živeti le od dela svojih rok ne vivre que du travail de ses mains (ali que de ses bras)
delo mu gre hitro od rok il a le travail facile, il va vite en besogne
roka roko umiva une main lave l'autre
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi mieux vaut tenir que courir, un tiens vaut mieux que deux tu l'auras

side¹ [sáid]

1. samostalnik
stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
šport moštvo
sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
by the side of vzdolž, ob
off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
on the side povrhu
on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
on father's side po očetovi strani
on this side of the grave pred smrtjo
back side zadnjica
blind side slaba stran
dark side senčna stran
(šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
God is on our side bog je z nami
the east side of the city vzhodni del mesta
north side severna stran
the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
the wrong side up narobe
the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
the road-side cestni rob (kraj)
to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
he is on our side on je na naši strani, z nami
he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
this is a side issue to je postransko vprašanje
to change sides preiti na drugo stran
people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
he puts on too much side on preveč pozira
to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

2. pridevnik
stranski; prihajajoč od strani

side blow udarec od strani
side door stranska vrata (vhod)
side brake ročna zavora (avto)

silence¹ [sáiləns] samostalnik
tišina, mir; molk, molčečnost; pozaba, pozabljenje; brezšumno delovanje motorja

silence! tišina! mir!
in silence v tišini; molče
to break silence prekiniti tišino (molk), spregovoriti
silence gives consent kdor molči, odobrava (soglaša)
to keep (to observe) silence molčati; ne izdati
to pass into silence priti, pasti v pozabo
to pass over in silence figurativno iti molčé preko, preiti molče
to put to silence pripraviti, prisiliti k molku, utišati (koga) (zlasti z argumenti v diskusiji)
to wrap o.s. in silence zaviti se v molk
speech is silver, but silence is golden govoriti je srebro, molčati pa zlato

simple [sɛ̃plə] masculin (tennis) igra med samo dvema igralcema, enojna igra

simple dames, messieurs damska, moška enojna igra; masculin pluriel, botanique zdravilna zelišča
passer du simple au composé preiti z enostavnega na sestavljeno

skid² [skid]

1. samostalnik
drsenje kolesa na blatnem zemljišču; drsalica ali sanišče (letala)
množina, ameriško, navtika mesto, kjer se spravljajo čolni vojne mornarice

2. neprehodni glagol
zdrsniti, spodrsniti (v stran), drseti v stran

the car went into a skid avto je začelo zanašati (v stran)
he is on the skids ameriško, sleng z njim gre h koncu
to skid over bežno preiti

slide^*2 [sláid] neprehodni glagol
drseti, zdrsniti, spodrsniti, zdrkniti, spodrseti; drsati se po ledu (brez drsalk); gladko teči; polzeti; počasi, neopazno padati (into v)
iti prek (česa), (neopaženo) miniti; počasi prehajati (from ... to od ... k, na, v)
sleng oditi
prehodni glagol
pahniti, poriniti, napraviti, da nekaj zdrsne (into v, na)

the boys are sliding on the pond dečki se drsajo na ribniku
he has slid into bad habits navzel se je slabih navad
to slide one's hand into one's pocket vtakniti roko v žep
to let things slide prepustiti stvari toku razvoja, ničesar ne ukreniti, biti brezbrižen
he slid out of the room zmuznil se je iz sobe
to slide into sin zabresti v greh
he slid over the question of his divorce hitro je prešel vprašanje svoje ločitve (razveze)
to slide over a delicate subject preiti kočljiv predmet
to slide a ship down the skids navtika spustiti ladjo po drsalicah v morje (pri splavitvi)

sōdo

A) agg.

1. trden, čvrst:
terreno sodo neobdelano zemljišče, ledina
uova sode v trdo kuhana jajca

2. trd, močen:
mani sode trde roke
darle, prenderle sode pošteno nabunkati, pošteno biti prebunkan

3. pren. temeljit, čvrst; resen:
argomenti sodi čvrsti argumenti
istruzione soda temeljito znanje

4. trden, stanoviten:
stare sodo in un proposito trdno se držati namere

B) avv.

1. močno:
picchiare sodo močno udariti, tepsti

2. resno, zagnano:
studiare sodo zagnano se učiti

3. trdno, globoko:
dormire sodo trdno spati

C) m

1. trdna tla

2. trdnost, konsistentnost

3. jedro, bistvo, srž:
venire al sodo preiti k bistvu, k stvari

sous [su] préposition pod; za časa, med

sous Charles X za časa (vladanja) Karla X
sous clé pod ključem
sous condition s pogojem
sous (la) main pri roki
sous huitaine v tednu dni, v teku enega tedna
sous peu kmalu, v kratkem
sous la pluie v dežju
sous presse v tisku
sous prétexte pod pretvezo
sous ce rapport v tej zvezi, v tem pogledu
sous reliure de toile v platneni vezavi
sous les yeux, sous le regard de tout le monde vpričo vseh
passer sous silence molče preiti, iti preko česa
regarder quelqu'un sous le nez predrzno, nesramno koga pogledati
rire sous cape v pest se smejati

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!

stvár chose ženski spol ; (predmet) objet moški spol ; (zadeva) affaire ženski spol , cause ženski spol , cas moški spol ; (stvaritev) créature ženski spol

stvari (predmeti) affaires, effets moški spol množine; (obleka) vêtements moški spol množine; (prtljaga) bagages moški spol množine
nedognana stvar question ouverte (ali indécise, pendante, en suspens)
stvar okusa affaire (ali question) de goût
postranska stvar chose secondaire (ali de moindre importance), accessoire moški spol, à-côté moški spol, bagatelle ženski spol
pravdna stvar affaire judiciaire
sporna stvar objet litigieux (ali en litige, du litige), procès moški spol
stvar vesti affaire de conscience
zastavljena stvar gage moški spol
k strvari! à la question!, au fait!
boriti se za dobro (pravično) stvar lutter pour une bonne (juste) cause
denar je postranska stvar l'argent ne joue aucun rôle
to je druga stvar c'est autre chose, c'est une autre affaire, c'est différent
to ni moja stvar ce n'est pas mon affaire
preiti k stvari (en) venir au fait
vrnimo se k stvari! familiarno revenons à nos moutons!
to je stvar zase c'est une chose à part
stvar stoji slabo (figurativno) l'affaire va mal

switch over prehodni glagol
preklopiti; prenesti (zanimanje) (from ... to z ene stvari na drugo)

to be switch overed over preseliti se
to switch over the offensive preiti v ofenzivo

tábor campo m ; voj campamento m ; vivaque m

indijanski tabor (A) toldería f
sovražni tabor campo enemigo; hist reunión f popular, mitin m, mitín m
podreti tabor levantar el campo
postaviti tabor acampar, vivaquear
preiti v nasprotni tabor (fig) pasar al campo contrario

Tagesordnung, die, dnevni red; in die Tagesordnung aufnehmen postaviti na dnevni red; an der Tagesordnung sein biti na dnevnem redu; zur Tagesordnung übergehen preiti k dnevnemu redu ( tudi figurativ )

tangent [tǽndžənt]

1. samostalnik
matematika tangenta; dotikalnica
figurativno nenaden odmik, odklon
ameriško, pogovorno ravnočrtna železniška proga

at (in, upon) a tangent z nenadoma spremenjenim kurzom
to fly (to go) off at a tangent nenadoma kreniti v stran, oddaljiti se od téme (razgovora), nenadoma preiti z ene stvari na drugo

2. pridevnik
dotikajoč se (to česa)

tangent balance tehtnica, naklonica
to be tangent to dotikati se