Franja

neprepust|en [è] (-na, -no) hermetisch, undurchlässig; dicht; -dicht (za maščobe fettdicht, za olje öldicht, za perje federdicht, za prah staubdicht, za puh daunendicht, za vodo wasserdicht, za zrak luftdicht, zvočno schalldicht); -undurchlässig (za svetlobo lichtundurchlässig)
tehnika neprepustno jedro der Dichtungskern

nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)

1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, ut … L., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.

2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.

3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.

4. meton.
a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

obri|sati (-šem) brisati wischen, abwischen, tla: aufwischen; do suhega: trockenwischen; posodo od znotraj: auswischen
obrisati prah abstauben
z usnjeno krpo: abledern; (popivnati) ablöschen
figurativno obrisati se pod nosom za kaj in die Röhre gucken
obrisati si čevlje sich den Schmutz von den Schuhen treten, v kaj figurativno sich einen Dreck daraus machen

obrísati wipe (up), to rub off (ali away)

obrísati prah z mize to dust the table
obrísati si solze to wipe away one's tears
obrísati si nos (čelo, roke) to wipe one's nose (forehead, hands)
obrísati si znoj s čela to mop one's forehead
obrisati nadih z očal to mop the steam from one's spectacles
obrísati si blatne čevlje to wipe one's muddy boots

obrísati essuyer, torcher

obrisati prah essuyer la poussière, épousseter
obrisati si roke s'essuyer les mains
obrisati si solze essuyer ses larmes

obrísati¹ (-ríšem)

A) perf. pulire, nettare; asciugare; astergere:
obrisati posodo asciugare le posate
obrisati prah pulire la polvere
obrisati nos pulire, pulirsi il naso
pren. obrisati koga po nosu dare un pugno (sul naso)

B) obrísati se (-ríšem se) | obrísati si (-ríšem si) perf. refl. pulirsi:
obrisati se pod nosom za nekaj restare a bocca asciutta, con un palmo di naso
vulg. s tem si lahko rit obrišeš con questo puoi pulirti il culo
pog. obrisati si smrkelj scaccolarsi

obrísati (osušiti) secar, enjugar

obrisati prah desempolvar; limpiar (ali quitar) el polvo
obrisati si usta limpiarse (ali secarse) la boca
obrisati si solze enjugarse el llanto
obrisati si znoj s čela enjugar (ali limpiar ali secar) el sudor de la frente
obrisati si ustnice z robcem limpiarse los labios con el pañuelo

oglén de charbon, de carbone; charbonneux

oglena elektroda électrode ženski spol de charbon (ali de carbone)
oglena netka filament moški spol de carbone
ogleni prah poussière ženski spol de charbon, poussier moški spol, charbon pulvérisé

otres|ti [é] (-em) abschütteln, s česa: herunterschütteln von
otresti si prah iz nog Staub von den Füßen schütteln

otrésti to shake; to shake off (ali down)

otrésti prah z obleke to shake the dust off clothing
otrésti sadje z drevja to shake fruit down from (ali off) trees
otrésti pepel s cigarete to nick the ash from one's cigarette
otrésti se to get rid (česa of something), to shake (something) off; to get out (of something)
otrésti se odgovornosti to shift responsibility (on to someone else), to pass the buck

pȁpar pȁpra m (lat. piper, gr. , ind.) poper: dati kome -a pretepsti koga, pokazati komu svojo moč; stući koga u papar stolči koga v sončni prah

pepél (-a) m cenere; cenerume:
vulkanski pepel cenere vulcanica
radioaktivni pepel cenere radioattiva
žara s pepelom urna con la cenere, urna cineraria
pren. posipati se s pepelom cospargersi di cenere
spremeniti v prah in pepel ridurre in cenere
tleti pod pepelom covare sotto la cenere
vstati kot feniks iz pepela risorgere, novella Fenice, dalle ceneri

pȅpeo pȅpela m pepel: bacati kome pepeo u oči metati komu prah v oči; dići se iz pepela; posipati glavu pokajničkim pepelom; uskrsnuti iz praha i pepela vstati iz prahu in pepela; razdrobiti, razbiti u prah i pepeo; spomeni se, čovječe, da si pepeo

placer¹ [plase] verbe transitif namestiti, postaviti; plasirati; proda(ja)ti; naložiti (denar), investirati; (iz)reči v pravem trenutku

se placer namestiti se, sesti, zavzeti mesto; najti (si) mesto, službo; stopiti v službo (chez quelqu'un pri kom); commerce iti dobro v prodajo; sport plasirati se, uvrstiti se
placer sa fille oddati, poročiti svojo hčerko
ce représentant place des aspirateurs ta (trgovski) zastopnik prodaja sesalnike za prah
être bien, mal placé imeti dobro, slabo mesto
avoir le cœur bien placé imeti srce na pravem mestu
ne pas pouvoir placer un nom sur un visage ne se (móči) spomniti imena osebe, ki jo poznamo po videzu

pobrísati (-bríšem) perf. ➞ brisati

1. asciugare; pulire:
pobrisati posodo asciugare i piatti
pobrisati prah pulire la polvere

2.
pobrisati jo andarsene, svignarsela, battersela, pog. far tela

pokríti (-kríjem) | pokrívati (-am)

A) perf., imperf.

1. coprire:
pokriti lonec coprire la pentola
pokrivati streho coprire la casa, il tetto
oblak je pokril sonce una nube coprì il sole
knjige pokriva prah i libri sono coperti dalla polvere
pokriti s čepico imberrettare
pokriti s kapuco incappucciare
pokriti s plaščem ammantellare
pokriti s podsedelno odejo ingualdrappare (il cavallo)
pokriti s perjem impiumare
pokriti z deskami tavolare
pokriti z dlakami impelare

2. (pojaviti se na površju) ammantare, vestire, coprire; avvolgere:
sneg je pokril gore la neve ha ammantato i monti
pomlad je deželo pokrila z zelenjem la primavera ha vestito di verde la campagna
megla je pokrivala dolino la nebbia avvolgeva la valle

3. (zagotoviti izplačilo) coprire:
pokriti stroške coprire le spese
pokrivati potrebe coprire il fabbisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. pokrivati nasprotnega igralca marcare il giocatore avversario
hidr. pokriti potok tombinare il torrente
že nekaj let ga pokriva zemlja è morto da parecchi anni
rad. radijski, televizijski oddajnik pokriva vse področje il trasmettitore radio, televisivo copre l'intera zona

B) pokríti se (-kríjem se) | pokrívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. coprirsi

2. pren. quadrare:
izdatki se morajo pokriti s prejemki le uscite devono quadrare con le entrate

3. pren. (biti hkraten, biti povsem enak) coincidere, collimare, corrispondere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokriti se s skorjo aggrumarsi
pokriti se s tančico velarsi
pokriti se z lasuljo imparruccarsi, mettersi la parrucca
pokriti se z vinskim kamnom aggrommare, aggrommarsi

polvareda ženski spol oblak prahu; pozornost

armar (mover, levantar) una polvareda prah dvigniti, pozornost zbuditi

posesa|ti (-m) sesati absaugen, s tal, ravne površine: aufsaugen, v kaj, vase: einsaugen
posesati prah Staub saugen

posesáti (-ám) perf. ➞ sesati

1. succhiare; bere

2. aspirare:
posesati prah s sesalcem aspirare la polvere con l'aspirapolvere