Franja

luxury [lʌ́kšəri] samostalnik
razkošje, luksuz; potrata
ekonomija luksuzen predmet
figurativno naslada

to live in luxury razkošno živeti
to permit o.s. the luxury of privoščiti si razkošje v čem

M, m [em]

1. samostalnik (množina M's, Ms, m's, ms)
črka M; predmet oblike črke M

2. pridevnik
trinajsti; oblike črke M

major⁴ [méidžə]

1. samostalnik
ameriško glavni predmet na univerzi

2. neprehodni glagol

to major in imeti za glavni predmet

mattonēlla f

1. pomanjš. od ➞ mattone majhna opeka

2. gradb. ploščica

3. ekst. štirioglat predmet:
stoffa a mattonella karirasto blago

4. kulin. južnoital. sladoledna ploščica

5. igre mantinela (pri biljardu)

6. ekst. briket, stisnjenec

metallo m

1. kovina:
di metallo kovinski
metallo leggero lahka kovina
metallo nobile, prezioso draga, plemenita, žlahtna kovina

2. kovinski predmet

3. ekst. denar

metus -ūs, m

1. bojazen, strah, duš(ev)ni nemir, zaskrbljenost, skrb (previdnega človeka, torej ne v grajalnem pomenu, prim. metuō; naspr. spes, confidentia): Naev. et Pac. ap. Non., Enn. ap. P. F., Acc. ap. Non., Ter., C., O., V., Q., Lucr., T., idr., est enim metus futurae aegritudinis sollicita exspectatio Ci., metus ac timor Ci., magnus, parvus, vanus L., iustus Ulp. (Dig.) opravičen, utemeljen; pl. vrsti bojazni ali strahu, skrbi: T., Cels., diurni et nocturni Ci., inanes Plin. iun., auferte metūs V.; s subjektnim gen.: metum Siciliae damnatione eius (sc. Verris) deicere Ci.; z objektnim gen. (glede koga ali česa, pred kom ali čim): S., Lucr., mortis, hostium L., servitutis Ci., recusandi L., vetandi T.; objektni gen. opisan: a Romanis L., ab vi atque irā deorum L., ex duce T., ex imperatore T. ali z adj.: Ter., regius L. pred kralji, hostilis S. pred sovražniki, Parthicus Ci. ali Punicus S. fr. pred vojno s Parti, Punci; s skladom glag. metuere: Plin., aut semper sint in metu, ne afficiantur aliquando Ci., cum hostium navibus inhibere saepe tela cogebant metu, ne ambiguo ictu suis inciderent L., metu, ne amitteret praemissas iam cohortes T.; (mihi) metus est z ACI: L., Ter.; esse in metu Ci. = metuere, metum facere O., L. = terrēre, me esse in metu propter te unum Ci., omni te de me metu libero Ci., m. pro universā re publicā L., ut omnem pro me metum ponas Plin. iun.; occ. spoštljivost, spoštovanje, sveti strah, strahospoštovanje: laurus multos metu servata per annos V., mens trepidat metu (sc. Bacchi) H., metum numenque loco addidit Val. Fl.

2. meton. strah = predmet strahu, strah zbujajoča stvar
a) strah = strahota, strašilo: metus eius rimatur T. kar mu zadaja strah, aper, metus agricolis Sen. tr., Lybici metus Stat. (o Meduzini glavi).
b) grozeče stanje, nevaren (kritičen) položaj ali čas, nevarnost: Pl., metus maximi belli Ci., anceps metus et a cive et ab hoste L., constans adversus metus T., et plura alia etiam in pace servata, quae nunc in metu audiuntur T. v tem nevarnem položaju. — Pooseb. Metus -us, m Strah, bog strahu: Ci., V.

Opomba: Metus fem.: Enn. ap. Non. et Fest.; star. in vulg. gen. sg. metuis: Ter., Ci.; star. dat. sg. metū: V., T.

Mietgegenstand, der, Recht predmet najema

minjónka ž
1. predmet smanjenih dimenzija: navadne žarnice in -e
2. vrsta niske georgine

minor² [máinə] samostalnik
mladoletnik; podrejeni
ameriško stranski predmet na univerzi
glasba molova skala
ameriško, šport druga liga

Minor minorit, frančiškan

Monopolgegenstand, der, predmet monopola

montre² [mɔ̃trə] féminin izložba, razstava; izložen predmet

n'être que pour la montre biti le za razstavo
faire montre de quelque chose pokazati, razkazovati kaj

monument [mɔnümɑ̃] masculin spomenik (tudi figuré); familier velik predmet

monument funèbre, funéraire nagrobnik
monument historique zgradba, ki je v spomeniškem varstvu
monument public (zaščitena) javna zgradba
monument aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
être un monument de bêtise biti zelo bedast, neumen ko noč

Museumsstück, das, muzejski eksponat, razstavni predmet, muzealija

n [en]

1. samostalnik (množina N's, Ns, n's, ns)
črka n
matematika neznanka; predmet oblike N

2. pridevnik
štirinajsti; oblike črke N

matematika to the nth na n-to potenco
figurativno to the nth degree do skrajnosti

ne pril. negacije
1. ne: ne vem; ne pišem
2. u negiranoj rečenici bliži predmet stoji u gen.: danes ne bom kančal pisma; ne more prodati avta; ne sme pozabiti svojih tovarišev; ne misli mu izročiti posestva
3. ne da: odšel je, ne da bi pozdravil
otišao je a da nije pozdravio: poslal nam je darilo, ne da bi ga prosili
slao nam je poklon iako nismo molili
4. ne le (samo)... temveč tudi
ne samo... nego i: ne samo on, temveč tudi njegov sin je bil partizan
5. v. ni

Nebenfach, das, stranski predmet

ninnolo m

1. igračka

2. majhen okrasen predmet

noxa -ae, f (nocēre; prim. necō)

I. škoda, ki jo kdo dela ali trpi, kvar: noxam pecuniā luere L., noxae esse alicui S., Suet. v škodo biti komu, škoditi komu, si qua clades incidisset, desertori magis quam deserto noxae (po novejših izdajah noxiae) fore L., si domos abire, publica fide accepta nihil eam rem noxae (po novejših izdajah noxiae) futuram L., reo esse noxae T., sine ulla noxa Cels. brez sleherne škode, sine ullius noxa T. ne da bi bil kdo poškodovan, sine ullius urbis noxa L. ne da bi kako mesto (u)trpelo škodo, sine noxa Suet. brez škode, brez nesreče, minore noxa Plin., in noxam publicam conspirare Amm., noxam capere, concipere, contrahere Col. škodo trpeti, biti oškodovan; v pl.: tristes pellere a foribus noxas O., citra vulnerum noxas Amm.; occ. škodljivost = nagnjenost k škodovanju: Diomeden dispensatorem … maluit timiditatis arguere quam noxae Suet. —

II. meton.

1. = kar škoduje
a) kvarno (škodljivo, slabo, krivično, nemoralno) dejanje, krivda, greh, pregreha, pregrešek, prekršek, prestopek, hudodelstvo, zločin: in noxa esse Ter., L. kriv biti (česa), in aliqua noxa (po drugih noxia) comprehendi C., unius ob noxam … Aiacis Oilei V., n. capitalis L., avertendo noxam ab coacta in auctorem delicti L., sine noxam, cuius arguimur, nos purgare L., noxae conscius, noxae reus, noxae damnatus L., eiusdem noxae participes Cu. sokrivci, noxam merere L. ali admittere Q. ali committere Dig. zagrešiti kaj, pregrešiti se, nakopati si krivdo, si servus noxam nocuit Tab. XII če je kaj zagrešil, noxae conscientia T. vzajemna zavest krivde, noxae admonere Suet., ob quam noxam Iust., noxae appellatione omne delictum continetur G.; v pl.: quem noxarum conscientia stimulabat Amm.
b) konkr. škodujoči predmet, córpus delícti (kórpus delíkti) = kaznivo dejanje zadevajoča stvar, stvar, ki se tiče hudodelstva, dokaz(ilo): noxam dedere, noxae deditio Icti.; tudi o osebi = zločinec: noxa est corpus, quod nocuit, id est servus Iustin. Inst.

2. occ. kazen: dēdī noxae inimico L. v kazen, noxae tibi deditus hostis O., noxae dedere Dig., Amm., non noxae eximitur Q. Fabius L., noxā liberari, noxā pecuniāque exsolvi L., vacare omni noxā Cels., noxam merere Petr., orbem noxā solvere Dig., noxae accipere aliquem Amm. v kazen.

o [ou]

1. samostalnik (množina O's, Os, Oes, o's, os, oes)
Črka o; ničla, nič; okrogel predmet, krog

2. pridevnik
petnajsti

two o three 203 (telefon)

obdelovánec -nca m obrađivani predmet, predmet obrade