Franja

céder [sede] verbe transitif odstopiti, prepustiti commerce prenesti, cedirati; prodati (hišo); verbe intransitif popustiti, odnehati, umakniti se, podleči

céder ses droits odstopiti svoje pravice
ne le céder en rien à quelqu'un v ničemer ne zaostajati za kom
céder le pas, le haut du pavé (figuré) dati komu prednost
céder le passage à quelqu'un pustiti se prehiteti
céder le terrain à quelqu'un biti manj vreden, slabši od koga, inferioren komu
céder à la force umakniti se, popustiti sili

cēdere

A) v. intr. (pres. cēdo)

1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

B) v. tr.

1. odstopiti, odstopati:
cedere il posto odstopiti mesto
cedere il passo dati prednost
cedere la destra pustiti prosto desno stran

2.
cedere le armi pren. vdati se

3.
cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last

coger [g/j] prijeti, zgrabiti, vzeti; trgati, na-, o-birati; zaje(ma)ti; najti; občutiti; presenetiti, zalotiti, zasačiti; prostor imeti

coger un agua (mor) zamašiti razpoko
coger agua en cesto vodo v Savo nositi, brezplodno delo opravljati
coger de los cabellos a uno koga za lase zgrabiti
coger una chispa (ali mona, papalina, pítima, turca, curda) opiti se
coger corriendo a uno koga dohiteti
coger la delantera dobiti prednost
coger a uno desprevenido koga presenetiti
coger al enemigo entre dos fuegos sovražnika v navzkrižni ogenj vzeti
coger una enfermedad zboleti
coger frío prehladiti se
coger en mentira na laži ujeti, na laž postaviti
coger de nuevo, coger de golpe, coger de sorpresa presenetiti
coger la puerta (calle) pobrati se, stran iti
coger un resfriado prehladiti se, nahod dobiti
coger el sentido razumeti smisel (pomen), spoznati
coger el sueño zaspati
coger tierra pristati, izkrcati se
coger la vez a uno prehiteti koga
coger a uno en mal latín koga pri napaki (pomoti) ujeti
coger a uno con las manos en la masa koga na dejanju zasačiti
coger a uno la palabra koga za besedo prijeti
está que coge moscas ves iz sebe je
esto no me coge to se ne nanaša name
aquí te cojo y aquí te mato rečeno storjeno
esto no coge aquí za to tu ni dovolj prostora
cogerse spustiti se (en v), zaplesti se; iti na limanice
cogerse a alg. priviti se h komu, objeti koga

dajáti (dájem)

A) imperf. ➞ dati

1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire

2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo

3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare

5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini

8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

9.
dajati nase tenere alla propria persona

10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare

B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

2. (prepirati se) litigare

3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente

date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin

à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
de fraîche date nov
d'ancienne, de vieille date star
de longue date že dolgo, oddavnaj
en date du, à la date du (3^e mai) z dne (3. maja)
en date de ce jour z, pod današnjim datumom
en date de Paris iz Pariza
par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
date limite zadnji termin
date de livraison datum dobave, dostave
date de naissance rojstni datum
date de parution datum izida (knjige)
date de poste datum poštnega žiga
amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
timbre masculin à date žig z datumom
à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
mettre la date zapisati, postaviti datum
porter une date biti datiran
prendre date določiti datum, dan

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

décoller [dekɔle] verbe transitif odlepiti; ločiti; verbe intransitif, familier oditi; ločiti se, dati se ločiti; aéronautique vzleteti, odleteti, startati

se décoller odlepiti se; sport dobiti prednost; (populaire) postati star, mršav, bolan
décoller un timbre poste odlepiti poštno znamko
l'avion de Belgrade vient de décoller avion za Beograd je pravkar vzletel
ne pas décoller d'un endroit ne se premakniti z (nekega) mesta
le cycliste a décollé du peloton kolesar se je odlepil od skupine
il ne m'a pas décollé une minute tudi za minuto se ni odmaknil od mene, se ga nisem otresel
la rétine s'est décollée (médecine) mrežnica je odstopila
(familier) il a décollé depuis sa maladie shujšal je, kar je (bil) bolan
il est décollé shujšan, mršav je
oreilles féminin pluriel décollées stran stoječa ušesa

delante spredaj; pred; naprej; (po)prej; nasproti

enviar delante naprej poslati
estar delante biti navzoč
pasar delante spredaj iti
tener delante imeti pred očmi
de delante izpred
quitar de delante s poti spraviti
¡quítate de delante! poberi se!
nos queda mucho tiempo por delante imamo še mnogo časa (dotlej)
¡las damas por delante! dame imajo prednost!
delante de mí, delante mío pred menoj; vpričo mene, v moji navzočnosti
delante de testigos pred pričami

delantera ženski spol sprednji del

cocer (ali tomar) la delantera a uno dobiti prednost pred kom; prekositi koga; iti pred kom

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

devant² [dəvɑ̃] masculin sprednja stran, sprednji del; ospredje (pri sliki)

chambre féminin sur le devant sprednja soba (na ulico)
patte féminin de devant sprednja taca
devant d'une chemise sprednji del srajce, plastron
balayer le devant de la maison pometati pred hišo
prendre, gagner le devant, les devants prehiteti, dobiti prednost

diritta f knjižno desnica:
dare la diritta a qcn. dati komu prednost

discriminate¹ [diskrímineit] prehodni glagol & neprehodni glagol (between med; from od)
razlikovati, ločiti (against proti)
favorizirati, biti pristranski

to discriminate in favour of favorizirati, dajati prednost
to discriminate against zapostavljati

dob|er¹ [ó] (dôbr|a, -ro)

1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
srednje dober mittelgut
srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
dobra volja (razpoloženje) gute Laune
dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
dobra vera guter Glaube
dobra dela množina gute Werke
Dobri pastir der gute Hirte
dobri stari časi die gute alte Zeit
zoper dober okus gegen den guten Geschmack
zoper dobre navade gegen die guten Sitten
namen je bil dober es war gut gemeint
| voščila:
dober dan! Guten Tag!
dober večer! Guten Abend!
dobro jutro! Guten Morgen!
dober tek! Guten Appetit!

2. (krepek; čez mero) stark
dober jedec ein starker Esser
dobra milja eine starke Meile
dobra stran (prednost) die starke Seite
medicina dobro srce ein starkes Herz

3. Wohl-
dobra urejenost matematika die Wohlordnung
dobro počutje das Wohlbefinden

4.
dobri dve uri gut zwei Stunden
dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark

5. šolske ocene:
dobro v Nemčiji: befriedigend
prav dobro gut (odlično : sehr gut)

6.
spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen

7.
biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
|
dobra vila die Glücksfee
| ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.

dobíti obtener; ganar ; (doseči) conseguir ; (prejeti) recibir

dobiti jih, dobiti batine ganarse una, ganársela
dobiti prvo nagrado (bitko, pokal, pravdo, stavo) ganar el primero premio (la batalla, la copa, el pleito, la apuesta)
dobiti pismo recibir una carta
dobiti nahod coger (ali pillar) un resfriado
dobiti nogometno tekmo s 3 : 0 ganar el partido de fútbol a tres por cero
dobiti prednost (premoč) ganar la delantera
dobiti 1000 peset v igri ganar mil pesetas en el juego
kakor dobljeno, tako izgubljeno como ganado, así gastado

domače igrišče srednji spol
šport tekma na domačem igrišču das Heimspiel
moštvo, ki igra na domačem igrišču die Heimmannschaft, die Platzmannschaft
prepoved igranja na domačem igrišču die Heimsperre
prednost igranja na domačem igrišču der Heimvorteil, der Platzvorteil
močan na domačem igrišču heimstark

ēvocō -āre -āvī -ātum

I.

1. ven poklicati, izklic(ev)ati, poz(i)vati iz česa: gubernatorem e navi, aliquem ante ostium, foras Pl., iuvenes duos stare ad ianuam, qui eum magnopere (nujno) evocarent Ci., evocare eum e curia L., e convivio Iust.; od tod: nostros ad pugnam C. iz tabora na boj pozvati; pesn.: non vigil ales cantibus evocat Auroram O. naznanja jutro; tudi v pomenu izvabiti (izvabljati), zvoditi, zavajati, zapeljati (zapeljevati): Col., Plin., Sen. ph., Sil., praedae cupiditas milites longius (predaleč) evocabat C.; occ.
a) (mrtvece iz podzemlja) priklic(ov)ati, (mrtvece) obuditi (obujati): Tert., virgā animas Orco pallentes evocare V., evocare proavos sepulcris O. iz grobov, Metellos ab inferis Ci., manes Suet.
b) (bogove iz obleganega mesta) poz(i)vati na izselitev: Plin., Macr., unum eum deorum (sc. Terminum) non evocatum … portendere L.

2. pren. vzbuditi, obuditi (obujati): misericordia nullius oratione evocata Ci., probitas praemiorum mercedibus evocata Ci., evocare ad spem L., aliquem in laetitiam L., tacitas cogitationes in medium L.

— II.

1. poklicati, (k sebi) poz(i)vati, povabiti (povabljati): Tiribazus Cononem evocavit N., evocare aliquem ad colloquium L.; jur.: testīs evocare Ci., Plin. iun. priče pozvati; drž.pr. (o pozivih javnih oblasti): eos homines consulum litteris evocandos curavit Ci., principibus cuiusque civitatis ad se evocatis Ci., senatum omnem … ad se evocavit C., evocare magistratūs Ci., Suet., legatos Corinthum Iust.; occ.
a) vojake na vojno poz(i)vati, k orožju pozvati, k orožju (s)klicati: Q., cum ad arma consules evocassent Ci., vocare viros fortes nominatim C., legionem XIII initio tumultūs evocaverat C.; decuriones ex municipiis Domitius evocaverat C.; od tod subst. ēvōcātī -ōrum, m veterani, vojaki, ki so doslužili, a so jih v nevarnih časih zopet poklicali k orožju, gr. ἀνάκλητοι (zopet pozvani); v službi so uživali prednost, na pohodu so jezdili; bili so v istem činovnem redu kakor centurioni: Ci., Suet., ab equitibus Romanis atque evocatis equos sumit C., vocatos in primam aciem subducit S.
b) odpoklicati, odpraviti kam, poslati kam: exercitum a Pelusio Alexandriam C., milites ex hibernis in expeditionem S., equites undique C. od vseh strani zbrati, oppidanos ad bellum C., legiones ex hibernis ad fines Treverorum Hirt.

2. pren. v kak stan pozvati, do kake časti povišati, povzdigniti: Deiotarus vestram familiam a tenebris in lucem evocavit Ci., ad eum est honorem evocatus C.

exploiter [-te] verbe transitif gospodarsko izkoriščati, izrabljati, izkoristiti; figuré izžemati, izkoriščati; pridobivati (npr. premog)

exploiter son avantage, la situation izkoristiti svojo prednost, situacijo
exploiter une mine gospodarsko izkoriščati rudnik
exploiter le succès izkoristiti uspeh
ce commerçant exploite les clients ta trgovec izkorišča odjemalce

fascis -is, m (prim. gr. φάσκος, φάκελος sveženj, butara, mak. βάσκιοι = δεσμαὶ φρύγανων butare dračja)

1. sveženj, butara, snop, breme, tovor: virgarum Pl., spicarum Varr., sarmentorum L., stramentorum ac virgultorum Hirt., lini Plin., lignorum T., epistularum Iust., Amm.; pesn. = breme: iniusto sub fasce viam cum carpit V., apes animam sub fasce dedēre V., ego hoc te fasce levabo V. (o kozličku); pren.: tot reos velut uno fasce complecti Plin. iun.

2. occ. pl. fascēs fasci, butare šib s sekiro, ki so jih liktorji nosili pred najvišjimi oblastniki kot znak sodne oblasti: Pl., Lucr., Aur. idr., qui beneficio populi Romani fascīs et securīs habere Ci., amicibam lictores cum fascibus Ci., demere secures de fascibus Ci., demittere (populo) fasces Ci., Plin. iun. ali fasces submittere L., Q., Fl. fasce (pred ljudstvom) povesiti ali nagniti (v znamenje spoštovanja), (pren.) fasces submittere alicui Ci. prednost da(ja)ti komu, fasces laureati (po zmagi) Ci., primos attollere fasces V., f. superbi H., iamque praeeunt novi fasces O., fasces versi (obrnjeni, pri pogrebu konzula) T., paulo ante dimissi f. Plin. iun. šele pred kratkim oddani.

3. meton. visoke častne službe, zlasti konzulat: Caesari senatus fascīs dedit Ci., petere fasces Lucr., fasces corripere S. siloma polastiti se konzulata, illum non populi fasces, non purpura regum flexit V., (populus) si detulerit fasces indigno, detrahet idem H., cuius tum fasces erant L. ki je takrat imel oblast, ki je bil takrat na oblasti, suscipere fasces Suet., fasces abrogati, retenti Fl.

fattore m

1. ustvarjalec, avtor, stvarnik:
il Sommo fattore Stvarnik, Bog

2. dejavnik, faktor:
fattore campo šport prednost domačega igrišča

3. mat. faktor

4. biol. faktor:
fattore Rh Rh faktor

5. (f -essa) oskrbnik, oskrbnica (posestva)