Franja

Zadetki iskanja

  • túdi

    A) adv.

    1. anche, pure:
    ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
    smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no

    2. anche, financo, persino:
    mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
    po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci

    3. (za podkrepitev trditve) proprio:
    ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto

    B) konj.

    1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare

    2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
    če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)
  • ubiquité [-kɥite] féminin povsodnost

    avoir le don d'ubiquité, être doué d'ubiquité biti istočasno povsod
    je n'ai pas le don d'ubiquité ne morem biti povsod istočasno
  • uscio m (pl. -sci) vrata; vhod:
    l'uscio di casa hišna vrata
    l'uscio di strada vhod z ulice
    a uscio a uscio od vrat do vrat
    a uscio e bottega pren. pog. tik zraven
    tra l'uscio e il muro pren. v škripcih, v zagati
    essere secco, magro come un uscio pren. biti suh kot trska
    farsi sull'uscio pogledati na prag
    ha il malanno e l'uscio addosso pren. tepe ga usoda; je žrtev slabe šale
    infilare, prendere l'uscio popihati jo
    non fermarsi al primo uscio pren. ne se zaleteti s prvo izbiro, odločitvijo
    non se ne trova al primo uscio pren. kaj takega ne najdeš povsod
    spazzare al proprio uscio pren. pometati pred svojim pragom
  • usóda fate, destiny, fortune; lot; fatality; doom; zastarelo weird

    boginje usóde Destinies pl, Fates pl, the Weird (ali Fatal) Sisters pl
    moja usóda (pogovorno) my lot
    vera v usódo fatalism
    usóda mi je šla na roko (figurativno) fate played into my hands
    boriti se proti usódi to fight against destiny
    dati si vedeževati svojo usódo to have one's fortune told
    deliti s kom usódo to cast (ali to throw) in one's lot with someone
    deliti s kom isto usódo to share the same fate with someone
    usóda ga preganja fate pursues him
    usóda me povsod zasleduje fate pursues me everywhere
    odločiti o usódi koga to decide (ali to fix) someone's fate
    izzivati, skušati usódo to tempt providence
    izzivati svojo usódo to tempt one's fate
    sprijazniti se s svojo usódo to reconcile oneself to one's fate (ali to one's lot), to become reconciled with one's fate (ali one's lot)
    vdati se v svojo usódo to resign oneself to one's fate, zastarelo (škotsko) to dree one's weird
    zapečatiti usódo koga to seal someone's fate
    njegova usóda je zapečatena his fate is sealed
    zlobna usóda cruel (ali baleful) fate
  • vedno1 [é]

    1. immer, stets, jederzeit
    še vedno noch immer, immer noch
    vedno znova immer wieder, wieder und wieder, fortwährend
    vedno in povsod immer und überall

    2.
    za vedno auf immer, auf ewig, für immer, für ewig

    3. (vsakič) immer, [jedesmal] jedes Mal
    vedno kadar immer wenn, [jedesmal] jedes Mal wenn
    vedno ista pesem immer wieder das alte Lied
    ne vedno uspešno mit wechselndem Erfolg

    4. (vselej) [allemal] alle Mal
    | ➞ → vselej
  • vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

    la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
    vent alizé pasatni (tropski) veter
    vent chargé de neige snežni veter
    vent nul brezvetrje
    vent de sable peščeni veter (vihar)
    coup masculin de vent piš vetra
    vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
    en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
    aux quatre vents povsod, v vse smeri
    il fait du vent vetrovno je
    avoir bon vent imeti ugoden veter
    avoir des vents (médecine) imeti vetrove
    avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
    avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
    avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
    avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
    avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
    aller comme le vent iti hitro
    aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
    contre vents et marées kljub vsem zaprekam
    lâcher un vent prdniti
    passer en coup de vent kot veter mimo iti
    marcher le nez au vent prodajati zijala
    le vent tourne veter se obrača
    être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
    prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
    autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
    quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
    qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
    tourner à tous les vents biti nestanoviten
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vmés adv. frammezzo, in mezzo:
    zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak accanto alla casa si trovano stalla e fienile e, frammezzo, il pozzo
    pog. biti vmes andarne di mezzo; trattarsi; passare
    pojasnil sem jim, kaj je vmes gli spiegai di cosa si trattava, qual era il punto
    prosim za čimprejšnji odgovor, ker je vmes stava si prega di rispondere sollecitamente poiché ne va di mezzo una scommessa
    od takrat je bilo že precej zim vmes da allora sono passati parecchi anni
    pog. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui c'ha messo lo zampino il diavolo
    imeti povsod prste vmes impicciarsi dappertutto, ficcare dappertutto il naso
    poseči vmes intervenire
    zmeraj pride kaj vmes accade sempre qcs. d'imprevisto
  • vráta (vrát) n pl.

    1. porta (tudi inform. ); uscio; portiera:
    vrata vodijo v kuhinjo la porta dà nella cucina
    soba ima dvoje vrat la stanza ha due porte
    vrata avtomobila, avtobusa, vagona la portiera dell'auto, dell'autobus, la porta del vagone
    glavna, stranska vrata porta principale, portone; porta secondaria
    kovana, lesena, steklena vrata porta in ferro battuto, porta di legno, porta di vetro
    garažna, vhodna vrata porta della rimessa, porta d'ingresso
    dvižna, nihalna, vrtljiva vrata saracinesca, porta a basculanti, porta girevole
    enokrilna, dvokrilna vrata porta a un battente, a due battenti
    grad. smučna vrata porta scorrevole
    požarna vrata porta di sicurezza
    vrata za služinčad porta di servizio
    trkati na vrata bussare alla porta
    loputati z vrati sbattere la porta

    2. šport. porta:
    braniti vrata difendere la porta, la rete
    brcniti žogo v vrata tirare in porta

    3. šport. (prostor med dvema palicama pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah) porta

    4. pren. porta, accesso:
    geogr. Postojnska vrata la porta di Postumia

    5. pren.
    odpreti, zapreti vrata aprire, chiudere le porta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati komu vrata indicare la porta a qcn.
    zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
    trg. prodaja od vrat do vrat vendita porta a porta
    pren. trkati na vrata essere alle porte, cominciare; premere, minacciare alle porte
    ekst. postaviti koga pred vrata mettere qcn. alla porta
    pog. gledati kakor bik, kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    naleteti povsod na zaprta vrata trovare tutte le porte chiuse
    seja za zaprtimi vrati riunione a porte chiuse
    vrata bank, trgovin se zapirajo le banche, i negozi chiudono
    pren. nebeška, peklenska vrata porta del Paradiso, dell'Inferno
  • vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
    vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
    vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
    vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
    vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
    ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
    vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

    2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
    vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
    vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

    3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
    vtakniti v internat mettere in un convitto
    vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

    4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
    v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
    vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
    vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
    pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
    pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
    pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

    B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intromettersi

    2. apostrofare, molestare qcn.:
    v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
    pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire
  • vtíkati glej vtakniti

    povsod svoj nos vtikati fam meter las narices en todo
  • vzníkati (-am) | vzníkniti (-em) imperf., perf.

    1. venire in superficie, emergere

    2. spuntare, sorgere; insorgere; manifestarsi:
    povsod vznikajo nove tovarne dovunque spuntano nuovi stabilimenti
    z novimi časi so vzniknile nove zahteve coi nuovi tempi sono sorte nuove esigenze
  • za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during

    dan za dnem day by day
    eden za drugim one after another, one behind the other
    korak za korakom step by step
    enkrat za vselej once and for all
    za ves svet ne not for (all) the world
    za gorami beyond the mountains
    jaz za svojo osebo as far as I am concerned
    za mojim hrbtom behind my back
    za primer (v primeru) potrebe in case of need
    za glavo večji taller by a head
    za sedaj for the present
    za šalo by way of a joke
    argumenti za in proti the pros and the cons
    razlogi za in proti the reasons for and against
    za menoj! follow me!
    (kar) za menoj, prosim! this way, please!
    starejši za pet let five years older
    jaz, za sebe (zase) as for me
    beseda za besedo word for word
    mož za možem man by man
    zanimanje za... interest in...
    za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
    vstopnica za gledališče a theatre ticket
    za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
    za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
    biti za kaj to be in favour of something
    kdo je za (to)? who is in favour?
    sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
    večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
    to je važno zame (za mene) this is important to me
    nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
    za hišo je vrt there is a garden behind the house
    to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
    brali smo eden za drugim we took it in turns to read
    za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
    nimam ga za genija I do not regard him as a genius
    za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
    on jé za tri he eats as much as three
    povleči koga za lase to pull someone by the hair
    on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
    smatrati za dobro to think it advisable
    odšel je za vedno he left for good
    voditi koga za roko to lead someone by the hand
    vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
    on zaostaja za časom he is behind the times
    zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
    zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
    zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
    sedeti za mizo to sit at the table
    pustiti za seboj to leave behind
  • zebra samostalnik
    1. (žival) ▸ zebra
    čreda zeber ▸ zebracsorda
    Povsod, kamorkoli obrneš pogled, neštete črede zeber, antilop, bivolov, žiraf. ▸ Mindenhol, akármerre nézel, számtalan zebracsorda, antilopcsorda, bivalycsorda és zsiráfcsorda.
    Povezane iztočnice: gorska zebra, grevyjeva zebra, kraljevska zebra, navadna zebra, stepska zebra

    2. neformalno (prehod za pešce) ▸ zebra
    prečkati zebro ▸ átmegy a zebrán
    stopiti na zebro ▸ a zebrára lép
  • zméraj adv.

    1. sempre:
    zmeraj in povsod mora imeti zadnjo besedo deve avere sempre e dovunque l'ultima parola

    2. (še zmeraj) ancor sempre, ancora:
    še zmeraj je bolan è ancora (sempre) malato

    3. (za zmeraj) per sempre:
    oditi za zmeraj andar via per sempre

    4. sempre più, knjiž. vieppiù:
    živimo v zmeraj nasilnejši družbi viviamo in una società sempre più violenta
    evf. zaspati za zmeraj spegnersi, morire
  • znájti se s'y retrouver, s'orienter, se débrouiller

    povsod se znajti être un homme universel
    tu se ne znajdem je suis perdu (ali désorienté) ici, je m'y perds
  • znájti se orientarse; acertar a desenvolverse en a/c

    povsod znajti se ser hombre de (ali a) todas sillas
  • žuželka samostalnik
    ponavadi v množini (žival) ▸ rovar
    pik žuželke ▸ rovarcsípés
    strup žuželke ▸ rovarok mérge
    ličinke žuželk ▸ rovarok lárvái
    brenčanje žuželk ▸ rovarok zümmögése
    roji žuželk ▸ rovarraj
    nadležne žuželke ▸ kellemetlenkedő rovarok
    koristne žuželke ▸ hasznos rovarok
    škodljive žuželke ▸ kártevő rovarok, kártékony rovarok
    vodne žuželke ▸ vízi rovarok
    hraniti se z žuželkami ▸ rovarokkal táplálkozik
    sredstvo za odganjanje žuželk ▸ rovarirtószer
    Povsod tam, kjer zmanjšujemo število pajkov, se žuželke lahko močno namnožijo. ▸ Ahol a pókok számát csökkentjük, ott a rovarok elszaporodhatnak.
    Povezane iztočnice: krilate žuželke
  • ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.
  • ἁπανταχό-θι, ἁπανταχοῦ adv. povsod.