Franja

submit [səbmít]

1. prehodni glagol
podvreči, ukloniti, pokoriti; predložiti (v odobritev, v presojo)

2. neprehodni glagol
ukloniti se, podvreči se, popustiti, pokoriti se; pomiriti se (with z)
vdati se v, sprijazniti se z; previdno pripomniti, trditi

to submit to a decision sprijazniti se z odločitvijo
to submit o.s. vdati se, podvreči se
he submitted himself to the law uklonil se je zakonu
to submit to God's will vdati se v božjo voljo, v usodo
I have no choice but to submit nimam druge izbire, kot da se uklonim
to submit a question to the court predložiti vprašanje sodišču
to submit s.th. for s.o.'s approval predložiti komu kaj v odobritev

svelenire

A) v. tr. (pres. svelenisco)

1. odvzeti strup

2. pren. pomiriti zamero, jezo:
le sue scuse lo hanno svelenito po njegovem opravičilu se mu je jeza polegla

B) ➞ svelenirsi v. rifl. (pres. mi svelenisco) dajati duška jezi, zameri; otresti se jeze

tolerate [tɔ́ləreit] prehodni glagol
prenašati, trpeti, dovoljevati, dopuščati, tolerirati; prenesti (hrano); navaditi se na; pomiriti se, sprijazniti se s čim
medicina prenesti (strup itd.)
zastarelo prenesti (bolečino)

ućútjeti -tīm (ijek.), ućúteti -tīm (ek.)
1. umolkniti: žena ućuti
2. potajiti se, potuhniti se: nije umro, već se ućutio
3. pomiriti se: bolesnik se ućutio

utòliti ùtolīm
1. utoliti, potolažiti, utišati: utoliti dijete
2. ublažiti: utoliti bol
3. potešiti: utoliti glad, žed
4. pomiriti se, poleči se: utolio je vjetar; utolio je njegov gnjev

заспоко́їтися -ко́юся док., pomiríti se -ím se dov.

змири́тися -рю́ся док., pomiríti se -ím se dov.

помирить spraviti (sprte), pomiriti med seboj;

присмиреть umiriti se, pomiriti se, potihniti

прояснеть postati jasen (misel); pomiriti se

смиряться, смириться pomirjevati se, pomiriti se; poleči se; sprijazniti se

abregen: sich abregen pomiriti se

abtoben: sich abtoben iznoreti se, pomiriti se

addolcire

A) v. tr. (pres. addolcisco)

1. sladiti:
addolcire il caffè osladiti kavo

2. ublažiti, lajšati, miriti:
addolcire una sofferenza ublažiti bolečino
addolcire il furore pomiriti bes

3. knjižno oplemenititi, omikati, ugladiti:
addolcire i costumi ugladiti navade

4. metal. kaliti:
addolcire i metalli kaliti kovine

5. kem. mehčati (vodo)

B) ➞ addolcirsi v. rifl. (pres. mi addolcisco) omehčati se, postati blažji:
il clima si addolcisce podnebje postaja blažje

aise² [ɛz] féminin zadovoljstvo; ugodje; blagostanje; pluriel udobje, udobnost

à l'aise udobno
à votre aise! kot želite!
commerçant masculin très à l'aise zelo premožen trgovec
je suis à mon aise, à l'aise udobno, prijetno mi je, počutim se dobro
être à son aise živeti v dobrih življenjskih razmerah, dobro se počutiti
être mal à son aise neugodno, neprijetno, slabo se počutiti
mettre quelqu'un à son aise, à l'aise komu pomagati iz zadrege, iz boječnosti, iz ženiranosti; pomiriti koga
mettez-vous à l'aise, à votre aise, enlevez votre veston napravite si udobno, odložite suknjič
en prendre à son aise (familier) lahko kaj vzeti, biti čisto neženiran, ne biti v zadregi
il en prend à son aise avec ses engagements lahkó jemlje svoje obveznosti
il aime ses aises rad ima svoje udobje
il prend ses aises ne ženira se, napravi si udobno

amistad ženski spol prijateljstvo, ljubezen, nagnjenje, naklonjenost; poznanstvo

amistades pl sprava, pomirjenje
hacer las amistades spraviti (pomiriti) se
romper las amistades spreti se, skregati se

arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

par les armes z orožjem, s silo
arme à double tranchant dvorezno orožje
arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
arme blanche, muette hladno orožje
arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
arme à tir rapide hitrostrelno orožje
carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
compagnons, frères d'armes vojni tovariši
fait masculin d'armes junaško dejanje
maître masculin d'armes učitelj mečevanja
le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
port masculin d'armes orožni list
prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
faire, tirer des armes boriti se
mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
(populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
reposez armes! puško k nogi!
arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
en venir aux armes pričeti vojno

calumet [kǽljumet] samostalnik
indijanska pipa; simbol miru

to smoke the calumet together mir skleniti, pomiriti, spraviti se

cicatriser [-ze] verbe transitif zaceliti (rane)

cicatriser une douleur zaceliti, pomiriti bolečino
verbe intransitif se cicatriser zaceliti se, zarasti se, zabrazgotiniti se

coërceō -ēre -cuī -citum (cum in arcēre)

1. skupaj držati, obda(ja)ti, okleniti (oklepati): qui (mundus) omnia complexu suo coërcet et continet Ci., omnia cingens et coërcens caeli complexus Ci., quibus (operibus) intra muros coërcetur hostis L., est animus vitaï claustra coërcens Lucr., (animas) noviens Styx interfusa coërcet V., hic... Tantalum atque Tantali genus coërcet (Orcus) H., frenis coërcuit ora (anguium) O., ubi... vitta coërcuerat neglectos alba capillos O., consilium coërcendi intra terminos imperii T.; o vodi: amnis nullis ripis coërcitus L. ograjen, flumen coërcitum Cu. zajezena; pesn. pren.: numeris verba c. O. besede spravljati v mero = pesniti (prim. „vezana beseda“).

2. occ.
a) v red spraviti (spravljati), v redu držati (imeti), urediti (urejati): Messapus primas acies, postrema coërcent Tyrrhidae iuvenes V., virgāque levem coërces aureā turbam H., c. terga equorum verbere Sen., examen aeris strepitu Col.
b) hort. rastline na kratko držati (gojiti), da ne rastejo prebujno, obrez(ov)ati, prikrajš(ev)ati: Dig., illiusce sacri (luci) coërcendi ergo Ca., quam vitem... ferro amputans coërcet ars agricolarum Ci., c. angusta putatione vitem Col., surgentia in altum cacumina oleae ferro Q.; pren.: carmen reprendite, quod non multa dies et multa litura coërcuit H. opilila (in tako okrajšala).

3. pren. stesniti, utesniti (utesnjevati), skrčiti (skrčevati), v meje vrniti (vračati), omejiti (omejevati): faenus L., iudex ipse coërcebitur Ci., tribunum plebis c. Ci.; poseb. o govoru in govorniku: is dedit operam, ut... nos... quasi extra ripas diffluentes coërceret Ci., se multa ex iuvenili abundantia coërcuisse Q.; occ.
a) ovreti (ovirati), zadrž(ev)ati, brzdati, (u)krotiti: Sen. tr., Suet., flumen coërcet impetum Cu., c. audaciam, temeritatem Ci., cupiditates Ci., Q., rabiem gentis, iras L., iram Stat., procacitatem hominis manibus N., lubidinem feminarum T.; ut vos non consul coërcere posset Ci., c. iuventutem Ci. ep., milites C., omnibus modis socios atque civīs S., hostem armis O., fures dextra coërcet H., genus hominum... ante neque beneficio neque metu coërcitum S. ki se prej ni dal brzdati, tako tudi: delatores, genus hominum... ne poenis quidem umquam satis coërcitum T.; c. seditionem L., T. pomiriti, (za)dušiti, matrimonia sua severius Iust. svoje zakonske žene bolj trdo (ostro) držati.
b) medic. ustaviti (ustavljati), ovreti (ovirati): fluentem nauseam H., supercrescentem carnem Cels.
c) kaznovati, strahovati: aliquem verberibus potius quam verbis Varr., magistratus nec oboedientem et noxium civem multā, vinclis verberibusve coërceto Lex ap. Ci., acrioribus suppliciis civem perniciosum quam acerbissimum hostem c. Ci., aliquem morte, exsilio, vinculis, damno Ci., delicta suppliciis H., aliquem fuste H., aliquem fame, vinculis, plagis Cels., praeceptis T. po učiteljsko strahovati, incesta Vestalium severe Suet.