aise2 [ɛz] féminin zadovoljstvo; ugodje; blagostanje; pluriel udobje, udobnost
à l'aise udobno
à votre aise! kot želite!
commerçant masculin très à l'aise zelo premožen trgovec
je suis à mon aise, à l'aise udobno, prijetno mi je, počutim se dobro
être à son aise živeti v dobrih življenjskih razmerah, dobro se počutiti
être mal à son aise neugodno, neprijetno, slabo se počutiti
mettre quelqu'un à son aise, à l'aise komu pomagati iz zadrege, iz boječnosti, iz ženiranosti; pomiriti koga
mettez-vous à l'aise, à votre aise, enlevez votre veston napravite si udobno, odložite suknjič
en prendre à son aise (familier) lahko kaj vzeti, biti čisto neženiran, ne biti v zadregi
il en prend à son aise avec ses engagements lahkó jemlje svoje obveznosti
il aime ses aises rad ima svoje udobje
il prend ses aises ne ženira se, napravi si udobno
Zadetki iskanja
- aiuto m
1. pomoč, podpora:
chiedere, invocare aiuto prositi za pomoč
correre in aiuto prihiteti na pomoč
essere di aiuto a qcn. biti komu v pomoč, pomagati komu
porgere aiuto nuditi pomoč
venire in aiuto priti na pomoč
aiuto! inter. na pomoč!
2. film pomočnik, asistent:
aiuto regista asistent režije
aiuto operatore film asistent kamere, pomočnik snemalca
3. (primarijev, docentov) asistent - anche cong.
1. tudi:
anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti
2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi
3. (podkrepi idejo možnosti)
avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal
4. celo:
l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo
5. četudi, čeprav:
anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
anche se čeprav
anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
quand'anche recimo tudi, da - anfassen
1. prijeti; prijemati; sich (weich) anfassen biti (mehek) na otip
2. mit anfassen (helfen) poprijeti, pomagati
3. (in Angriff nehmen) etwas lotiti se česa, lotevati se česa; figurativ jemanden (hart, grob, [rauh] rau) anfassen prijeti (koga) (trdo, ostro) - angreifen*
1. napasti, napadati
2. Gesundheit, Metalle, Vorrate, Gelder: načenjati, načeti, Technik Metalle: nažirati, korodirati; die Gesundheit, das Herz: ogrožati, ogroziti, die Augen (reizen) dražiti; angegriffen werden korodirati, biti ogrožen
3. (anfassen) prijemati, prijeti, sich ([rauh] rau) angreifen biti (hrapav) na otip; mit angreifen poprijeti (za delo), pomagati
4. (etwas in Angriff nehmen) lotiti se česa
5. (Wirken) Kraft: delovati, učinkovati, in einem Punkt, an der Grundfläche: prijemati kaum/nicht angegriffen werden biti obstojen; rasch angegriffen werden biti neobstojen - anlegen transitiv
1. (legen auf) položiti na, namestiti, (anlehnen) prisloniti, nasloniti, (anschließen) priključiti, einen Hund (anketten): prikleniti, einen Säugling: položiti k prsim, podojiti, eine Spannung: uvesti, einen Maßstab: uporabljati; den Sicherheitsgurt anlegen pripeti se, pripeti varnostni pas
2. Geld: naložiti, nalagati, investirati
3. ein Sparbuch: odpreti
4. Kleider: obleči
5. ein Gewehr: anlegen auf naperiti (puško) na, meriti (s puško) na; es anlegen auf meriti na, hoteti
6. mit Hand anlegen poprijeti za delo, pomagati
7. eine Siedlung, Straße: načrtovati, zasnovati, ein Verzeichnis: sestavljati, sestaviti, eine Sammlung: postaviti, začeti z zbiranjem, zastaviti
8. intransitiv Schiff: pristati, pristajati; sich anlegen Speisen: prijemati se
9. sich mit jemandem anlegen priti v spor z - appui [apɥi] masculin podpora, opora; naslon; poudarek; pomoč
à l'appui de za podkrepitev, za dokaz
avec preuves à l'appui s podkrepilnimi dokazi
sans appui brez pomoči
à hauteur d'appui v prsni višini
pièce féminin à l'appui dokazna listina
point masculin d'appui oporišče
être l'appui de quelqu'un, servir d'appui à quelqu'un biti komu v oporo
prendre appui sur quelque chose nasloniti, opreti se na kaj
prendre sous son appui vzeti koga v svoje varstvo
prêter son appui à quelqu'un pomagati komu
venir à l'appui de quelqu'un komu pa pomoč priti, podpreti ga - arreglar urediti, določiti; poravnati (račun); pripraviti; naravnati (uro)
arreglar las cuentas obračunati s kom
arreglarse zediniti se
arreglarse con el acreedor poravnati se z upnikom
arreglarse el pelo frizirati se
arreglarselas pomagati si iz težav, znajti se
¡arréglate! pomagaj si sam! znajdi se!
ya me arreglaré con él z njim bom že opravil - assistance [əsístəns] samostalnik
pomoč, podpora, sodelovanje
to come to s.o.'s assistance priti komu na pomoč
to give (ali lend, render) assistance pomagati, podpirati - assistance [asistɑ̃s] féminin navzočnost, prisotnost; sodelovanje; pomoč; skrbstvo; navzoči, poslušalstvo
l'Assistance (publique) dobrodelne ustanove, javna dobrodelnost
assistance aux aveugles skrbstvo za slepe
assistance à la jeunesse, à l'enfance mladinsko, otroško skrbstvo
assistance judiciaire brezplačna pravna pomoč (pri pravdnih stroških)
assistance médicale zdravstveno skrbstvo
assistance nombreuse, clairsemée, enthousiaste, hostile številno, redko, navdušeno, sovražno poslušalstvo
sa conférence a charmé l'assistance njegovo predavanje je očaralo poslušalce
son assistance aux cours est très irrégulière njegova navzočnost pri predavanjih je zelo neredna
promettre son assistance à quelqu'un komu svojo pomoč obljubiti
se prêter mutuellement assistance dans l'épreuve medsebojno si pomagati v težavah - auxilium -iī, n (augēre)
1. pomoč, podpora: auxilium appellatum ab auctu Varr., auxilium esse alicui Pl. na pomoč, dixisti enim non auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., auxilium dare V., L. ali (alicui) auxilium ferre Kom., Ci., C. idr. (komu) pomoči (pomagati), auxilium ferre pecuniae C. rešiti denar, auxilium petere ab aliquo Ci., N., V., auxilium rogare C. pomoči prositi, auxilium mittere alicui Cu.; pogosto v finalnem dat. auxilio na (v) pomoč: esse auxilio (alicui, alicui rei) Kom., Ci., C., N., S., L. idr. na (v) pomoč biti (komu, čemu), podpirati (koga, kaj), auxilio ei superest V. mu ostane v pomoč, aliquem auxilio mittere C., auxilio mitti alicui ab aliquo N., alicui auxilio proficisci N. ali venire C. idr. na pomoč iti, priti komu, accurrere auxilio S. ali alicui succurrere auxilio C. na pomoč priteči, (pri)hiteti, priskočiti (komu), aliquem auxilio arcessere C. ali accire T.; nam. finalnega dat. z dat. ali acc. in praep. ad ali (poklas.) in: ad auxilium convenire C., deos in auxilium invocare Q., accurrere in auxilium Suet., arcessere aliquem in auxilium Aur., in auxilium ali in auxilio (alicuius) esse Plin., Iust., Eutr., polliceri auxilium in publicum Q. v občo korist; s subjektnim gen.: auxilium Cereris, Gaditanorum Ci., elephantorum L., aux. domūs O.; pogosto abl. auxilio (s subjektnim gen.) s pomočjo: Graecorum auxilio Ci., auxilio tempestatis C. ali noctis S. pod okriljem...; z objektnim gen.: curia summum auxilium omnium gentium Ci., auxilium salutis Ci. ep., C., N. (tudi pl. auxilia salutis Ci.), auxilium hortandi suos Auct. b. Alx.; s praep.: alicui auxilio in paterna iniuria esse Ter., auxilium dare adversus aliquem L., Iust., auxilii latio adversus consules L., auxilium adversus ludos Cu., ferre alicui auxilium contra tantam vim sceleris Ci., auxilium petere contra aliquem Hirt.
2. occ.
a) (pri)pomoček, pomagalo, v pl. tudi pomožna sredstva, pomožni viri: rei auxilium reperire C., extremum auxilium experiri, ad extremum auxilium descendere C., minuisti auxilia populi Romani Ci., consul cuncta auxilia rei publicae labefactari... videt Ci. vse opore, omnia rei publicae consilia, auxilia, iura conciderunt Ci., assidēre auxiliis suis O. (o brodniku), auxilia magica Tib.
b) v pl. auxilia -ōrum, n (voj.) α) pomožne čete: N. idr., mittere alicui auxilia Ci., S., neutris mittere auxilia C. nepristranski ostati, auxiliis in mediam aciem coniectis C., auxilia levis armaturae Hirt., sociorum Ci., ab sociis auxilia arcessere S., auxilia cogere V., longinquis auxiliis indigere L.; v naspr. s konjeništvom = pomožne pehotne čete: equites auxiliaque barbara, equites auxiliaque barbaris omnibus imperare, auxilia equitatumque comparare, magnos equitatus magnaque auxilia exspectare C.; pren.: auxilia mihi et suppetiae sunt domi Pl. β) vojaška, vojna pomoč, čete: infirmis auxiliis proficisci C., auxilia equitum peditumque C., equestria, magna equitatus aux. Auct. b. Afr., contrahere undique auxilia Iust.
c) medic. zdravilo, lečilo, lek: anceps, optimum, auxilia imbecilliora, validiora, adhibere ali admovere auxilium, aux. corporis, adversae valetudinis, adversus profusionem sanguinis Cels., servatusque est... quisquis auxilium simile temptavit Plin. — Pooseb. Auxilium -iī, n Pomoč, Pomočno božanstvo: nam mihist Auxilio nomen Pl. - battistrada m invar.
1. vodnik, kdor hodi pred sprevodom:
fare da battistrada a una persona per un impiego iron. komu pomagati do službe
2. šport kdor vodi, tekmovalec, ki diktira tempo
3. avto tekalna plast, zunanja plast avtomobilske gume - bear*3 [bɛə]
1. prehodni glagol
nositi, nesti; prenesti, pretrpeti, prenašati; podpreti, podpirati; dopustiti, dopuščati; roditi; pridelati; občutiti
2. neprehodni glagol
zdržati; trpeti; peljati (pot); usmeriti se; biti ploden, (ob)roditi; uspeti
to bear arms služiti vojake
to bear the blame biti kriv, vzeti krivdo nase
to bring to bear vplivati; uveljaviti, urediti
to bear the brunt biti izpostavljen napadu
to bear the burden peti s kom refren
I cannot bear ne prenesem
to bear company delati komu družbo
to bear evidence (ali witness) pričati, dokaz(ov)ati
to bear good will biti naklonjen
to grin and bear it z nasmehom prenesti
to bear no grudge against s.o. ne zameriti komu
to bear a hand pomagati
to bear in hand imeti v oblasti; pomagati
to bear to the left držati se levo
to bear in mind misliti na kaj, upoštevati
to bear o.s. well dobro se držati
to bear the palm zmagati
to bear a part biti deležen; imeti vlogo
to bear a purpose nameravati
to bear reference sklicevati se
to bear resemblance (ali likeness) biti podoben
to bear to the right držati se desno
to bear rule (ali sway) vladati
to bear one's age well biti videti mlajši kot je v resnici - behelfen: sich behelfen pomagati si (mit z)
- behilflich jemandem behilflich sein pomagati (bei pri)
- Bein, das, (-/e/s, -e) noga (auch bei Tischen, Stühlen usw., als Körperteil) (Knochen) kost; (Hosenbein) hlačnica; auf den Beinen sein biti na nogah; sich die Beine vertreten sprehoditi se; sich auf die Beine machen odpraviti se; jemandem Beine machen nagnati (koga); die Beine in die Hand/unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge; Beine bekommen/kriegen dobiti noge; sich kein Bein ausreißen ne pretegniti se; auf die Beine stellen postaviti na noge ( tudi figurativ ); auf die Beine bringen spraviti na noge, dvigniti na noge; auf die Beine helfen pomagati na noge; jemandem ein Bein stellen podstaviti (komu) nogo; etwas am Bein haben/ jemandem am Bein hängen bremeniti, obremenjevati (koga); sich etwas ans Bein hängen obremeniti se z; schwach auf den Beinen sein biti slab, oslabljen; auf schwachen Beinen na šibkih nogah; auf die Beine fallen pasti na noge, znajti se; jemandem in die Beine fahren prestrašiti (koga), iti do kosti; mit einem Bein in... z eno nogo v (grobu, zaporu ...)
- blow1 [blou] samostalnik
udarec
figurativno nesreča, napad
at a (ali one, a single) blow z enim zamahom, naenkrat
to come to blows, to exchange blows spopasti, stepsti se
to deal (ali strike) a blow udariti
to strike a blow for pomagati komu, boriti se za koga
to strike a blow against upreti se
without striking a blow brez težav, brez borbe - bôk bȍka m, mest. na bòku, mn. bòkovi bòkōvā in bȍci bókā
1. bok, stran: prevrtati se s -a na bok; napasti s -a; bok lađe, broda
2. pobočje: u daljini modre se bokovi Kozare
3. iz oka iz boka da spremiš glej da pripraviš, kakor veš in znaš; stajati uz bok kome pomagati komu - bolnik samostalnik
1. (kdor je bolan) ▸ betegpomagati bolniku ▸ betegnek segítsvetovati bolniku ▸ betegnek tanácsolnamenjen bolnikom ▸ betegeknek szántobisk pri bolniku ▸ beteglátogatásbolnik z astmo ▸ asztmás betegbolnik z rakom ▸ rákos betegbolnik z infarktom ▸ infarktusos betegbolnik okreva ▸ beteg gyógyul, beteg lábadozikskrb za bolnika ▸ beteggondozásskrbeti za bolnika ▸ beteget gondozzdravljenje bolnikov ▸ beteg kezeléseoskrba bolnikov ▸ betegellátásnega bolnikov ▸ betegápoláspravice bolnikov ▸ betegek jogaiprevoz bolnikov ▸ betegszállításoperirati bolnika ▸ beteget műtozdraviti bolnika ▸ beteget meggyógyítnapotiti bolnika ▸ beteget beutalpregledati bolnika ▸ beteget megvizsgálsrčni bolnik ▸ szívbetegsladkorni bolnik ▸ cukorbetegledvični bolnik ▸ vesebetegrakavi bolnik ▸ rákos betegpljučni bolnik ▸ tüdőbetegonkološki bolnik ▸ daganatos betegkronični bolnik ▸ krónikus betegazbestni bolnik ▸ azbesztózisos betegPovezane iztočnice: bolnišnica za duševne bolnike, namišljeni bolnik, težek bolnik
2. izraža negativen odnos (kdor je neprijeten ali krut) ▸ betegčisti bolnik ▸ tiszta beteg, kontrastivno zanimivo elmebetegOn pa zopet hujska in nabira politične točke, pravi bolnik, skupaj z drhaljo pred parlamentom. ▸ kontrastivno zanimivo Ő pedig újra feszültséget szít és politikai pontokat gyűjt, egy beteg ember, karöltve a parlament előtti csőcselékkel. - bordone2 m
1. glasba bordun
2. pren.
tener bordone a qcn. držati komu vrečo, pomagati komu (zlasti pri nečednih poslih)