Franja

affaire [afɛr] féminin zadeva, stvar; vprašanje; opravek, opravilo, posel; juridique pravda; commerce kupčija, podjetje; težava, neprijetnost, prepir; militaire bitka, boj; pluriel urad, javne zadeve; osebni predmeti (npr. obleka ipd.)

affaire blanche brezuspešen posel
affaire criminelle kazenska zadeva
affaires de faible importance malenkostne stvari
affaire de temps vprašanje časa
affaire d'honneur zadeva časti, dvoboj
une sale affaire neprijetna stvar, velika nevšečnost
ministère masculin des affaires étrangères ministrstvo za zunanje zadeve
chargé masculin d'affaires odpravnik poslov
chiffre masculin d'affaires (commerce) promet, prodaja
homme masculin d'affaires, gens d'affaires poslovni človek, ljudje
lettre féminin d'affaires poslovno pismo
voyage masculin d'affaire poslovno potovanje
la belle affaire! (to je) malenkost!, to ni težko!, nesmisel!
c'est mon affaire et non la vôtre to je moja stvar in ne vaša
c'est une affaire! to je prima!
c'est juste mon affaire to je prav tisto, kar potrebujem
c'est l'affaire d'une seconde to je v hipu narejeno
c'est une autre affaire to je nekaj (čisto) drugega
c'est toute une affaire to je zelo težavno in komplicirano
une affaire de cœur, de goût srčna zadeva, zadeva okusa
c'est une affaire d'Etat (familier) to je izredno važno
voilà qui n'est pas une petite affaire to ni majhna, lahka stvar
l'affaire est dans le sac stvar je opravljena
j'en fais mon affaire jaz prevzamem to stvar, to naj bo moja skrb
cela ne fait rien à l'affaire to na stvari nič ne spremeni
cela doit faire l'affaire to mora ustrezati, iti
cela fait mon affaire to mi ustreza, to je zame
vous faites mon affaire vi ste človek, ki ga potrebujem
cela fera affaire to zadostuje
cela ne peut faire l'affaire to ne zadostuje
occupez-vous de vos affaires brigajte se za svoje stvari
avoir affaire à quelqu'un imeti posla, opravka s kom
être dans les affaires biti zaposlen v trgovini, industriji, financah ipd.
être à la tête d'une grosse affaire voditi veliko podjetje
étouffer l'affaire potlačiti, zadušiti zadevo
faire une bonne, mauvaise affaire napraviti dobro, slabo kupčijo
faire son affaire à quelqu'un (familier) ubiti koga
faire affaire avec quelqu'un skleniti kupčijo s kom
instruire, juger, plaider une affaire preiskovati, soditi, braniti (pred sodiščem) zadevo, pravdo
mettre de l'ordre dans ses affaires urediti svoje zadeve
mettre une affaire au point urediti zadevo
ranger ses affaires urediti, pospraviti v red svoje stvari
régler une affaire urgente urediti nujno zadevo
se tirer d'affaire znati si pomagati, uiti nevarnosti
venir pour affaires priti po poslih, poslovno
le tribunal a été saisi de l'affaire zadeva je prišla pred sodišče

afferō (adferō) -ferre, attulī, allātum (adlātum)

1. prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) kam, (s seboj) prinesti (prinašati): rogavit, ut sua, quae attulerat, licet efferre N. je prinesel, Curio ad focum sedenti magnum auri pondus Samnites cum attulissent, repudiati sunt Ci., te qui vivum casus... attulerint V., aff. dona, panem Cu., coronam auream donum (v dar) Cu. Smer: z adv.: scrinium cum litteris... eodem S., munera eo sunt allata N., huc affer scyphos H.; s praep.: HS sestertium sexagies ad aliquem C., lapidem... ad introitum aedis N., lecticā aliquem in forum L.; le pesn. z dat.: alimenta nubibus O. dovajati; le pri mestnih imenih sam acc.: tabulas Romam C. Izhodišče: attuleras domo scelus Ci.; z adv.: inde mortuus Romam allatus L., unde malum pedem attulistis Cat. od koder ste nesrečniki prišli; s praep.: aff. sacra ab illis huc Ci., ex propinquis urbibus cocta cibaria in castra L. Pesn. refl. in med.; z označeno smerjo: se afferre huc Kom. sem priti, prihajati, huc te adfers V., hanc urbem adferimur V. temu mestu se bližamo; z označenim izhodiščem: sese a moenibus Helenus adfert V. prihaja (sem).

2.
a) (pisma, poročila) prinesti (prinašati), v pass. tudi = priti, dohajati, dospeti: litteras a patre adferunt Ci., adf. litteras (epistulam) ad aliquem Ci., ut exoptatum inimico nuntium primus adferret Ci., quae (calamitas) tanta fuit, ut eam ad aures Luculli imperatoris non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor afferret L., adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci., nuntius, fama adfertur Ci.; pesn. (redko): modulatae multitudinis conferta vox aures eius affertur Ap. mu udari na ušesa. Pogosto z ACI: rumores adferebantur,... Belgas... coniurare C., suspicio allata est hostem appropinquare N., terror (strašna vest) affertur Scythas adventare Cu.; od tod afferre brez obj. s samim ACI = sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati): afferebant nuntii male rem gerere Darium N., allatum est eum dictatorem dictum esse L.; tudi: cum... eo mihi de Q. Hortensii morte esset adlatum Ci.
b) (o zemlji, drevesih) sad nositi, roditi, obroditi: vitis afferre se uvam ostendit Varr., talis ager post longam desidiam laetas segetes affert Col., surculi, qui primum florem afferunt Col. ki prvič vzcveto, plantae sinapis plus vere afferunt Col., afferre fructum Eccl.; pren.: magnum proventum poëtarum annus hic attulit Plin. iun. je rodilo obilo pesnikov; o dejanjih: pecuniam aff. Sen. ph. nesti, dajati denar, dobiček, tudi samo: nesti.

3. pren.
a) manūs afferre alicui ali alicui rei siloma roko položiti na koga ali na kaj = siloma lotiti se koga ali česa, prije(ma)ti koga, napasti (napadati) koga, spozabiti se nad kom, (po krivici) seči (segati) po čem, zateči (zatekati) se v kaj: domino a familia sua manus allatas esse Ci., manus sibi aff. sam se usmrtiti: Plancus in Ci. ep., Auct. b. Afr. ali = kri si spustiti: Sen. ph., templo manus impias adf. Ci. brezbožno oskruniti svetišče, manus adf. bonis alienis Ci.; pren.: vulneribus suis saepius manus adf. Ci. ep. rane predreti = bolečino obnoviti, beneficio suo manus aff. Sen. ph. dobroto razvrednotiti; brez dat.: pro se quisque manus adfert Ci. udriha, se bije; podobno: dentes in dominum adferre Varr. (o Aktajonovih psih) zobe naperiti zoper svojega gospodarja; vim afferre alicui ali alicui rei silo storiti, delati komu ali čemu, napasti koga, posiliti (dečka ali žensko): interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci., ita parati..., ut vim vitae aut corpori potuerint adferre Ci., quonam se pacto paucos et infirmos crederet praesidio tam valido et armato vim allaturos L., ut sumptum faciat in militem, nemini vis adfertur Ci. se nihče ne sili, ubi intellexit... id parari, ut filiae suae vis adferretur Ci., Sex. Tarquinius vim Lucretiae... attulit Ci., vim nobis Neptunius attulit heros O., vim adf. pudicitiae Ci., religioni Iust., vim et manus adf. Ci.; tudi o moralnem nasilju = (pri)siliti koga: vim adferebam senatui Ci., vim hoc est adferre; quid enim refert, qua me ratione cogatis Ci.; o sili dokazil: quod si geometricis rationibus non est crediturus, quae vim adferunt in docendo... Ci.
b) k čemu še kaj prinesti (prinašati) = (še) doda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), s seboj prinesti (prinašati): multa addunt atque adferunt de suo Ci., quantum tuis operibus detrahet, tantum adferat laudibus Ci., multa in re militari nova attulit N. je izumil, hunc animum attulit ad tribunatum Ci., primus ille in praefecturam sellam curulem attulit Ci., quis attulerit Ci. kdo je dodal pristavek (osnutku zakona); pren.: adf. aliquid ad amicitiam populi Romani Ci., opem L., O. pomagati, adiumentum dignitati Ci., hoc auctoritatis ad accusandum adferebat Ci.
c) prinesti (prinašati) = poda(ja)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), izreči (izrekati), govoriti, povedati: testimonium N., iudicium, causam, causas Ci., consilium, indicium conscientiae Cu., (haud) vana L., exemplum scelerati hominis Ci., hic mihi adferunt mediocritates Ci., adfertur de Sileno fabella Ci., an aetatem adferet? (starost v opravičilo) Ci., argumentum aquam aff. (vodo v dokaz) Cu.; z ACI: Q., sed adfers in tauri optimi extis... cor non fuisse Ci.; z odvisnim vprašanjem: cur credam, adferre possum Ci., adferant, quibus civitas erepta sit Ci. naj povedo; abs.: nihil igitur adferunt, qui... negant Ci. pravzaprav nič ne povedo.
č) prinesti (prinašati) = povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, pripraviti (pripravljati), da(ja)ti: hora saepe magnas adfert clades Ci., magnam populo Rom. adf. cladem Ci., aff. detrimentum, incommodum C. ali iacturam Col. škodo, kvar, izgubo prizade(ja)ti, detrimentum aff. rei familiari N., hoc aliquid deformitatis afferebat N., adf. calamitatem Ci. onesrečiti, multas alicui lacrimas, dolorem, maiorem curam alicui Ci., alicui mortem Pl., Ci. ali necem Plin. smrt zadati komu, pestem alicui Ci. ali interitum alicuius rei Ci. ali perniciem vitae hominum Ci. ali pestilentiam Plin. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati) koga, pokonč(ev)ati kaj, poguben biti komu ali čemu, alicui odium Ci. ali invidiam T. ali contemptum Cu. nakopati, alicui crimen Ci., alicui honorem, gloriam V., salutem alicui Ci. ali alicui rei C., spem alicui Ci. obuditi (obujati), finem alicuius rei ali alicui rei Ci. konec storiti, aliquid utilitatis Ci. kaj koristiti, multam utilitatem rei publ. Ci. mnogo koristiti, omnes utilitates in medium Ci. dati vsem v uporabo, kar je v splošno korist, non (illa) praesidia adferunt oratori aliquid Ci. nič ne vplivajo na govornika; o času: nunc hic dies aliam vitam adfert Ter., multa diem tempusque adferre posse L., dies, en, attulit ultro V.; po reklu aliquid utilitatis adferre dobi glag. occ. pomen prispevati, koristiti: aliquid adf. ad communem utilitatem Ci., nihil adf. ad communem fructum Ci., quid oves aliud afferunt nisi ut homines vestiantur? Ci.

Opomba: Pozni imp. adfers (= affer): Poeta ap. Fulg., It.

affliger [-že] verbe transitif užalostiti, potreti; prizadeti (bolezen)

être affligé biti užaloščen, potrt
s'affliger žalostiti se
je m'afflige, je suis affligé que ... žal mi je, da ...
je m'afflige de ne pouvoir vous aider žal mi je, da vam ne morem pomagati

aid² [eid] samostalnik
pomoč, podpora; pomagalo, pomoček, pomočnik, -nica

by (ali with) the aid of s pomočjo
to come to aid priti na pomoč
aids and appliances pripomočki, materialna sredstva
first aid prva pomoč
hearing aid slušni aparat
to lend (ali give) aid pomagati
ameriško aid man bolničar

aide [ɛd] féminin pomoč, podpora; masculin, féminin pomočnik, -ica, pomožna moč, pomagač, asistent

aide masculin de camp pribočnik, adjutant
aide masculin de cuisine kuharski pomočnik
aide féminin immédiate takojšnja, prva pomoč
aide féminin soignante bolniška strežnica
avec l'aide de mon frère s pomočjo mojega brata
à l'aide de s pomočjo, s, z
couper quelque chose à l'aide des ciseaux razrezati kaj s škarjami
à l'aide! na pomoč!
j'ai besoin de votre aide potrebujem vašo pomoč
appeler à son aide (po)klicati na pomoč
demander, recevoir de l'aide prositi za, dobiti pomoč
prêter aide à quelqu'un da(ja)ti komu pomoč, pomagati komu
venir en aide à quelqu'un komu na pomoč priti

aise² [ɛz] féminin zadovoljstvo; ugodje; blagostanje; pluriel udobje, udobnost

à l'aise udobno
à votre aise! kot želite!
commerçant masculin très à l'aise zelo premožen trgovec
je suis à mon aise, à l'aise udobno, prijetno mi je, počutim se dobro
être à son aise živeti v dobrih življenjskih razmerah, dobro se počutiti
être mal à son aise neugodno, neprijetno, slabo se počutiti
mettre quelqu'un à son aise, à l'aise komu pomagati iz zadrege, iz boječnosti, iz ženiranosti; pomiriti koga
mettez-vous à l'aise, à votre aise, enlevez votre veston napravite si udobno, odložite suknjič
en prendre à son aise (familier) lahko kaj vzeti, biti čisto neženiran, ne biti v zadregi
il en prend à son aise avec ses engagements lahkó jemlje svoje obveznosti
il aime ses aises rad ima svoje udobje
il prend ses aises ne ženira se, napravi si udobno

aiuto m

1. pomoč, podpora:
chiedere, invocare aiuto prositi za pomoč
correre in aiuto prihiteti na pomoč
essere di aiuto a qcn. biti komu v pomoč, pomagati komu
porgere aiuto nuditi pomoč
venire in aiuto priti na pomoč
aiuto! inter. na pomoč!

2. film pomočnik, asistent:
aiuto regista asistent režije
aiuto operatore film asistent kamere, pomočnik snemalca

3. (primarijev, docentov) asistent

anche cong.

1. tudi:
anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti

2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi

3. (podkrepi idejo možnosti)
avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal

4. celo:
l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo

5. četudi, čeprav:
anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
anche se čeprav
anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
quand'anche recimo tudi, da

anfassen

1. prijeti; prijemati; sich (weich) anfassen biti (mehek) na otip

2. mit anfassen (helfen) poprijeti, pomagati

3. (in Angriff nehmen) etwas lotiti se česa, lotevati se česa; figurativ jemanden (hart, grob, [rauh] rau) anfassen prijeti (koga) (trdo, ostro)

angreifen^*

1. napasti, napadati

2. Gesundheit, Metalle, Vorrate, Gelder: načenjati, načeti, Technik Metalle: nažirati, korodirati; die Gesundheit, das Herz: ogrožati, ogroziti, die Augen (reizen) dražiti; angegriffen werden korodirati, biti ogrožen

3. (anfassen) prijemati, prijeti, sich ([rauh] rau) angreifen biti (hrapav) na otip; mit angreifen poprijeti (za delo), pomagati

4. (etwas in Angriff nehmen) lotiti se česa

5. (Wirken) Kraft: delovati, učinkovati, in einem Punkt, an der Grundfläche: prijemati kaum/nicht angegriffen werden biti obstojen; rasch angegriffen werden biti neobstojen

anlegen transitiv

1. (legen auf) položiti na, namestiti, (anlehnen) prisloniti, nasloniti, (anschließen) priključiti, einen Hund (anketten): prikleniti, einen Säugling: položiti k prsim, podojiti, eine Spannung: uvesti, einen Maßstab: uporabljati; den Sicherheitsgurt anlegen pripeti se, pripeti varnostni pas

2. Geld: naložiti, nalagati, investirati

3. ein Sparbuch: odpreti

4. Kleider: obleči

5. ein Gewehr: anlegen auf naperiti (puško) na, meriti (s puško) na; es anlegen auf meriti na, hoteti

6. mit Hand anlegen poprijeti za delo, pomagati

7. eine Siedlung, Straße: načrtovati, zasnovati, ein Verzeichnis: sestavljati, sestaviti, eine Sammlung: postaviti, začeti z zbiranjem, zastaviti

8. intransitiv Schiff: pristati, pristajati; sich anlegen Speisen: prijemati se

9. sich mit jemandem anlegen priti v spor z

appui [apɥi] masculin podpora, opora; naslon; poudarek; pomoč

à l'appui de za podkrepitev, za dokaz
avec preuves à l'appui s podkrepilnimi dokazi
sans appui brez pomoči
à hauteur d'appui v prsni višini
pièce féminin à l'appui dokazna listina
point masculin d'appui oporišče
être l'appui de quelqu'un, servir d'appui à quelqu'un biti komu v oporo
prendre appui sur quelque chose nasloniti, opreti se na kaj
prendre sous son appui vzeti koga v svoje varstvo
prêter son appui à quelqu'un pomagati komu
venir à l'appui de quelqu'un komu pa pomoč priti, podpreti ga

arreglar urediti, določiti; poravnati (račun); pripraviti; naravnati (uro)

arreglar las cuentas obračunati s kom
arreglarse zediniti se
arreglarse con el acreedor poravnati se z upnikom
arreglarse el pelo frizirati se
arreglarselas pomagati si iz težav, znajti se
¡arréglate! pomagaj si sam! znajdi se!
ya me arreglaré con él z njim bom že opravil

assistance [əsístəns] samostalnik
pomoč, podpora, sodelovanje

to come to s.o.'s assistance priti komu na pomoč
to give (ali lend, render) assistance pomagati, podpirati

assistance [asistɑ̃s] féminin navzočnost, prisotnost; sodelovanje; pomoč; skrbstvo; navzoči, poslušalstvo

l'Assistance (publique) dobrodelne ustanove, javna dobrodelnost
assistance aux aveugles skrbstvo za slepe
assistance à la jeunesse, à l'enfance mladinsko, otroško skrbstvo
assistance judiciaire brezplačna pravna pomoč (pri pravdnih stroških)
assistance médicale zdravstveno skrbstvo
assistance nombreuse, clairsemée, enthousiaste, hostile številno, redko, navdušeno, sovražno poslušalstvo
sa conférence a charmé l'assistance njegovo predavanje je očaralo poslušalce
son assistance aux cours est très irrégulière njegova navzočnost pri predavanjih je zelo neredna
promettre son assistance à quelqu'un komu svojo pomoč obljubiti
se prêter mutuellement assistance dans l'épreuve medsebojno si pomagati v težavah

auxilium -iī, n (augēre)

1. pomoč, podpora: auxilium appellatum ab auctu Varr., auxilium esse alicui Pl. na pomoč, dixisti enim non auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., auxilium dare V., L. ali (alicui) auxilium ferre Kom., Ci., C. idr. (komu) pomoči (pomagati), auxilium ferre pecuniae C. rešiti denar, auxilium petere ab aliquo Ci., N., V., auxilium rogare C. pomoči prositi, auxilium mittere alicui Cu.; pogosto v finalnem dat. auxilio na (v) pomoč: esse auxilio (alicui, alicui rei) Kom., Ci., C., N., S., L. idr. na (v) pomoč biti (komu, čemu), podpirati (koga, kaj), auxilio ei superest V. mu ostane v pomoč, aliquem auxilio mittere C., auxilio mitti alicui ab aliquo N., alicui auxilio proficisci N. ali venire C. idr. na pomoč iti, priti komu, accurrere auxilio S. ali alicui succurrere auxilio C. na pomoč priteči, (pri)hiteti, priskočiti (komu), aliquem auxilio arcessere C. ali accire T.; nam. finalnega dat. z dat. ali acc. in praep. ad ali (poklas.) in: ad auxilium convenire C., deos in auxilium invocare Q., accurrere in auxilium Suet., arcessere aliquem in auxilium Aur., in auxilium ali in auxilio (alicuius) esse Plin., Iust., Eutr., polliceri auxilium in publicum Q. v občo korist; s subjektnim gen.: auxilium Cereris, Gaditanorum Ci., elephantorum L., aux. domūs O.; pogosto abl. auxilio (s subjektnim gen.) s pomočjo: Graecorum auxilio Ci., auxilio tempestatis C. ali noctis S. pod okriljem...; z objektnim gen.: curia summum auxilium omnium gentium Ci., auxilium salutis Ci. ep., C., N. (tudi pl. auxilia salutis Ci.), auxilium hortandi suos Auct. b. Alx.; s praep.: alicui auxilio in paterna iniuria esse Ter., auxilium dare adversus aliquem L., Iust., auxilii latio adversus consules L., auxilium adversus ludos Cu., ferre alicui auxilium contra tantam vim sceleris Ci., auxilium petere contra aliquem Hirt.

2. occ.
a) (pri)pomoček, pomagalo, v pl. tudi pomožna sredstva, pomožni viri: rei auxilium reperire C., extremum auxilium experiri, ad extremum auxilium descendere C., minuisti auxilia populi Romani Ci., consul cuncta auxilia rei publicae labefactari... videt Ci. vse opore, omnia rei publicae consilia, auxilia, iura conciderunt Ci., assidēre auxiliis suis O. (o brodniku), auxilia magica Tib.
b) v pl. auxilia -ōrum, n (voj.) α) pomožne čete: N. idr., mittere alicui auxilia Ci., S., neutris mittere auxilia C. nepristranski ostati, auxiliis in mediam aciem coniectis C., auxilia levis armaturae Hirt., sociorum Ci., ab sociis auxilia arcessere S., auxilia cogere V., longinquis auxiliis indigere L.; v naspr. s konjeništvom = pomožne pehotne čete: equites auxiliaque barbara, equites auxiliaque barbaris omnibus imperare, auxilia equitatumque comparare, magnos equitatus magnaque auxilia exspectare C.; pren.: auxilia mihi et suppetiae sunt domi Pl. β) vojaška, vojna pomoč, čete: infirmis auxiliis proficisci C., auxilia equitum peditumque C., equestria, magna equitatus aux. Auct. b. Afr., contrahere undique auxilia Iust.
c) medic. zdravilo, lečilo, lek: anceps, optimum, auxilia imbecilliora, validiora, adhibere ali admovere auxilium, aux. corporis, adversae valetudinis, adversus profusionem sanguinis Cels., servatusque est... quisquis auxilium simile temptavit Plin. — Pooseb. Auxilium -iī, n Pomoč, Pomočno božanstvo: nam mihist Auxilio nomen Pl.

battistrada m invar.

1. vodnik, kdor hodi pred sprevodom:
fare da battistrada a una persona per un impiego iron. komu pomagati do službe

2. šport kdor vodi, tekmovalec, ki diktira tempo

3. avto tekalna plast, zunanja plast avtomobilske gume

bear^*3 [bɛə]

1. prehodni glagol
nositi, nesti; prenesti, pretrpeti, prenašati; podpreti, podpirati; dopustiti, dopuščati; roditi; pridelati; občutiti

2. neprehodni glagol
zdržati; trpeti; peljati (pot); usmeriti se; biti ploden, (ob)roditi; uspeti

to bear arms služiti vojake
to bear the blame biti kriv, vzeti krivdo nase
to bring to bear vplivati; uveljaviti, urediti
to bear the brunt biti izpostavljen napadu
to bear the burden peti s kom refren
I cannot bear ne prenesem
to bear company delati komu družbo
to bear evidence (ali witness) pričati, dokaz(ov)ati
to bear good will biti naklonjen
to grin and bear it z nasmehom prenesti
to bear no grudge against s.o. ne zameriti komu
to bear a hand pomagati
to bear in hand imeti v oblasti; pomagati
to bear to the left držati se levo
to bear in mind misliti na kaj, upoštevati
to bear o.s. well dobro se držati
to bear the palm zmagati
to bear a part biti deležen; imeti vlogo
to bear a purpose nameravati
to bear reference sklicevati se
to bear resemblance (ali likeness) biti podoben
to bear to the right držati se desno
to bear rule (ali sway) vladati
to bear one's age well biti videti mlajši kot je v resnici

behelfen: sich behelfen pomagati si (mit z)

behilflich jemandem behilflich sein pomagati (bei pri)