Franja

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

death [deɵ] samostalnik
smrt; smrtni primer; uboj, umor; konec, uničenje; kuga

to be the death of s.o. ubiti koga, povzročiti smrt koga
to be in at the death vzdržati do konca
to bleed to death izkrvaveti
to catch one's death of umreti zaradi
to be bored to death strašno se dolgočasiti
arhaično to do to death pogubiti, ubiti, uničiti
it's a case of life and death gre za biti ali ne biti
ameriško, sleng sudden death slab whisky
worse than death zelo slab
sleng death on ves nor na; odličen
to put to death usmrtiti
to lie at the death's door umirati, biti na pragu smrti
pravno civil death zguba državljanskih pravic
as sure as death popolnoma prepričan, čisto gotov
Black Death kuga
field of death bojno polje
I am sick to death of it do grla sem tega sit
certificate of death mrliški list
tired to death na smrt utrujen

déclore* [deklɔr] verbe transitif odgraditi, odstraniti ogrado

déclore un champ odgraditi njivo, polje

demánten diamond

demántno polje diamond field
demántha poroka diamond wedding
demántno rezilo za graviranje diamond point

désherber [dezɛrbe] verbe transitif odstraniti, uničiti plevel; (o)pleti

désherber un champ cultivé opleti obdelano polje

diamánten diamond

diamántno polje diamond field
diamántna poroka diamond wedding
diamántni prah diamond dust, bort
diamántno rezilo diamond point

dūrēscō -ere, dūruī (—) (incoh. glag. dūrēre: dūrus) strditi (strjevati) se: Front., frigoribus adiectis durescit humor Ci., limus … durescit V., patiere situ durescere campum V. pusti polje, da se okrepi s počitkom, oraque duruerant O., articulus durescat necesse est Q. členi morajo odreveneti, durescente materiā T.; pren.: ne quid eos (pueros) … in Gracchorum Catonisque … lectione durescere velit Q. da otrpnejo.

eksercíren (-rna -o) adj. voj. di esercitazione, di addestramento:
eksercirne vaje esercitazioni
eksercirno polje piazza d'armi, campo di Marte

électrique [-ktrik] adjectif električen; figuré elektrizirajoč

alimentation féminin, approvisionnement masculin en énergie électrique oskrba z električno energijo
ampoule féminin, appareil masculin, centrale féminin, champ masculin électrique el. žarnica, el. aparat, el. centrala, el. polje
charge féminin, chauffage masculin, circuit (ali: courant masculin), conducteur masculin, cuisinière féminin électrique el. naboj, el. kurjava, el. tok, el. prevodnik, el. kuhalnik
chariot masculin électrique elektrokár
distribution féminin, transport masculin de l'énergie électrique distribucija, prenos el. energije
éclairage masculin, étincelle féminin, fer masculin à repasser, fil masculin, locomotive féminin électrique el. razsvetljava, el. iskra, el. likalnik, el. žica, el. lokomotiva
lumière féminin, moteur masculin, puissance féminin, radiateur masculin électrique el. luč, elektromotor, el. moč, el. pečica (radiator)
rasoir masculin, sonnerie féminin, soudure féminin, tension féminin électrique el. brivnik, el. zvonec, el. varjenje, el. napetost

eléktričen electric; (stroj itd.) electrical

eléktrično (prislov) electrically
negativno (pozitivno) eléktričen electropositive (electronegative)
eléktričen avto electromobile, electric motor car
eléktričen brivnik electric shaver
eléktrična cestna železnica pogovorno the trams; the electric; electric car, electric tramway; ZDA streetcar; electric trolley; street railway, (v New Yorku) surface car
eléktrična ogrevalna blazina electric cushion
eléktrična energija electrical energy
eléktrična jegulja zoologija electric eel
eléktričen hladilnik electric refrigerator
eléktrični naboj electric charge
eléktrična napeljava electric conduit
eléktrična naprava electrical appliance; electric installation
eléktrični kuhalnik electric cooker (ali oven, stove)
eléktrična (talilna) peč electric furnace
eléktrični pogon electric drive
eléktrična luč, eléktrična razsvetljava electric lght
eléktrično orodje power tool
eléktrično polje electrical field
eléktrična sobna peč electric fire
prenos eléktrične moči electric power transmission
eléktričen stik electric contact
eléktričen stol ZDA electric chair
eléktrični skat zoologija electric ray
eléktrični stroj electrical machine
eléktrični sveder electric drill
eléktrična žepna svetilka electric pocket lamp, electric torch
eléktrični števec electric light meter, electricity meter
eléktrični šok electric shock
eléktrični štedilnik (kuhalnik) electric cooker
eléktrični tok electric current
prekinitev eléktričnega toka power breakdown
usmrtitev z eléktriko electrocution
eléktrično varjenje electric welding
eléktrična vleka electric traction
eléktrični ventilator electric fan
vrvica za eléktrično svetilko flex
eléktrični voz ZDA electric car
eléktrični zvonec electric bell
eléktrična železnica electric railway
eléktrična žičnica telpher line
biti ubit (usmrčen) od eléktričnega toka to be electrocuted
eléktrično poganjati to run by electricity
nočna eléktrična tarifa off-peak tariff

eléktričen (-čna -o) adj.

1. elettrico:
električni aparati apparecchi elettrici
električni bojler scaldabagno elettrico
električni stol sedia elettrica
električna razsvetljava illuminazione elettrica
električni števec contatore elettrico
električna napeljava impianto elettrico
električni tok corrente elettrica

2. (naelektren) elettrico:
električna lokomotiva locomotiva elettrica
električna upornost resistenza elettrica
muz. električni instrumenti strumenti elettrici
električni krog circuito elettrico
agr. električni pastir recinzione elettrica
električni potencial potenziale elettrico
zool. električni skat torpedine (Torpedo)
električno polje campo elettrico

elektrisch električen; elektrisches Feld električno polje; elektrische Schwingung električno nihanje; elektrische Zuleitung električni dovodni kabel

elektromagnéten (-tna -o) adj. fiz. elettromagnetico, a elettromagnete:
elektromagnetni valovi onde elettromagnetiche
elektromagnetno polje campo elettromagnetico
strojn. elektromagnetna sklopka frizione a elettromagnete

enjamber [ɑ̃žɑ̃be] verbe transitif prekoračiti, preskočiti; stopiti čez, napraviti korak čez; verbe intransitif delati velike korake; (stih) segati v naslednji stih; moleti iz (balkon); posegati, seči (sur v, na)

enjamber un cheval zajahati konja
enjamber un obstacle preskočiti oviro
enjamber deux marches à la fois preskočiti dve stopnici naenkrat
enjamber les convenances ne gledati, ne se ozirati na lepo vedenje
le pont enjambe la rivière most se vzpenja nad reko
enjamber sur le champ du voisin segati na sosedovo polje (njivo)

expérience [ɛksperjɑ̃s] féminin izkušnja, doživetje; preizkus; (znanstveni) eksperiment

à titre d'expérience za poskus, poskusno
par expérience iz izkušnje, izkustva
expérience dans le domaine économique eksperimenti na gospodarskem področju
expérience sur maquette poskus na modelu
expérience nucléaire atomski, jedrski poizkus
champ masculin d'expérience poizkusno polje
échange masculin des expériences izmenjava izkušenj
une nouvelle expérience amoureuse novo ljubezensko doživetje
acquérir de l'expérience pridobiti si izkušnje
devenir sage par expérience spametovati se z izkušnjo
faire des expériences de chimie, de physique delati kemične, fizikalne poskuse
il manque d'expérience manjka mu izkušenj
procéder à une expérience napraviti, izvesti poizkus
savoir par expérience vedeti iz izkušnje
tenter une expérience napraviti poskus
expérience passe science izkušnja je več kot znanje

fag¹ [fæg] prehodni glagol & neprehodni glagol
utruditi, izčrpati (se), garati (for komu)
služiti višješolcu

fag fag out (kriket) odbiti žogo v polje
to be fagged out biti na smrt utrujen

Flūmentāna (flūmen) porta Rečna vrata ob Tiberi, ki so vodila iz (rim.) mesta na Marsovo polje: Varr., L., P. F.; šalj. = vaško posestvo pred Rečnimi vrati: Ci. ep.

fornicātus 3 (fornix) ob(l)okan: paries Ci. via L. obokana ulica (krita pot, ki je vodila iz Rima na Marsovo polje), ambitus Plin. opremljen s svodi.

frūctus -ūs, m (fruī)

1. uživanje, užitek, poraba: meus fructus est prior Pl., usus fructusque Ci., usus eius fundi et fructus Ci., star. (asindet.) usus fructus omnium bonorum Ci., usus fructus an fructus legetur (se zapusti), nihil interest, nam fructui et usus inest Ulp. (Dig.); pren. užitek: ad animi mei fructum Ci., oculis fructum capere ex eius casu N. naslajati se nad, oči pasti na …

2. meton. (konkr.) pridelek, donos, dobiček: Massici montis quattuor fructus ebibere in una hora Pl., ruri si recte habitaveris, … fructi (gl. opombo spodaj) plus capies Ca., fr. fundi Varr., praediorum Ci. ep., saepe totius anni fructus uno rumore periculi amittitur Ci., fructūs oratorum omni lacerabantur iniuriā Ci., fructus pecuniae Ci., C. obresti, prihodki, oves ēdunt fructūs Ci., fr. metallorum L.; occ.
a) plod, sad, poseb. poljski pridelek, žito, letina: ut esset locus comportandis condendisque fructibus Ci., consequitur vilitas in vendendis fructibus Ci., agri Campani fructibus Ci., agri Campani fructibus exercitum alere Ci., fructus omnis Cereris Ci. vsa žita, fructūs serere, demetere, percipere Ci., fructum parantes coloni O. ki sejejo, ki obdelujejo polje.
b) (drevesno) sadje: fruges reliquique fructus Ci., agricolae fructus feros mollite colendo V., rami fructus tulere V., fr. arborum Q., protinus fructum ramis pluribus feret Q., graves fructu vites Q.
c) telesni sad, plod: fructum ferre Varr.

3. metaf. sad = dobiček, plačilo, uspeh, korist, užitek, prid: fructum ferre alicui Ci., fr. divitiarum, voluptatum omnium, verae virtutis Ci., omnem fructum vitae superioris perdere Ci., mihi quidem ipsi quid est quod iam ad vitae fructum possit adquiri? Ci., honestissimo ordini cum splendore fructus quoque iucunditatis est restitutus Ci., laudis fructum praesenti impertire Ci. zasluženo (po)hvalo, non praecerpo fructum officii tui Ci., ex aliqua re fructum capere ali percipere Ci. ali fructūs decerpere ex aliqua re H. korist imeti od česa, okoristiti se s čim, fructūs alicuius rei capere ali fructum ferre alicuius rei Ci. imeti dobiček, praedae fructum sentire ex eo bello L., hosne mihi fructus refers? O. tako mi plačuješ (vračaš)? fr. studiorum Q., in fructu (in fructibus) habere Ci. za koristno imeti, in fructu esse Plin. koristno biti; v dat. finalis poleg dat. personae: fructui esse alicui Ci. v prid biti komu, (koristiti) mu, magno fructui esse alicui L.

Opomba: Star. gen. sg. frūctī: Ca., Ter., Aus. ali fructuis: Varr., Gell.

glace [glas] féminin led; glazura; sladkorni obliv; ogledalo; (debela) šipa; okno (pri kočiji); pega (v dragem kamnu); figuré hladnost (čustev), ledenost; sladoled, ledena krema

de glace (figuré) leden, mrzel, hladen
glaces (accumulées) led v skladih, nagrmaden led
glace artificielle umeten led
glace biseautée, taillée brušeno ogledalo
glace au chocolat, au citron, à la fraise, à la framboise, à la vanille čokoladni, citronov, jagodni, malinov, vanilijev sladoled
glaces dérivantes, flottantes plavajoče ledene plošče
glaces descendantes pogrezljivo (stransko) okno (pri limuzini)
glace incassable nerazdrobljivo zrcalo
glace à main ročno zrcalo
glace panachée mešan sladoled
glace pare-bise vetrobransko steklo
glace de poche žepno ogledalo
glaces polaires polarni led
glace quadrillée (technique) raster
glace d'une vitrine debela šipa izložbenega okna
banc masculin de glace debela plast, plošča ledu v morju
champ masculin de glace ledeno polje
couche féminin de glace plast ledu
fabrication féminin de glaces izdelovanje ogledal
fleurs féminin pluriel de glace ledene rože (na oknu)
machine féminin à glace stroj za izdelovanje ledu
mer féminin de glace ledeno morje
montagne féminin de glace ledena gora
polisseur masculin de glace brusilec ogledal
pris dans les glaces zamrznjen (v ledu)
être de glace, avoir un cœur de glace (figuré) biti brezčuten
fendre, rompre la glace (figuré) prebiti led
se regarder, se voir dans la glace pogledati se, videti se v zrcalu