Franja

veríga chain; figurativno (niz) chain, series, sequence

člen veríge link (of a chain)
na verígi chained
pes na verígi bandog, watchdog
gorska veríga mountain range
merilna veríga surveyor's chain
snežna veríga (za avto) snow chain, tyre chain, nonskid chain
kolo na verígo chain wheel
most na verígah suspension bridge
dati v veríge (vkleniti) koga to put someone in irons
dati na verígo, -e to chain (up)
delati v verígi to form a chain
prikleniti, privezati na verígo to chain up
povezati z verígo to chain, arhaično to concatenate
kaznjenec v verígah convict confined in chains

veríga chaîne ženski spol (tudi figurativno)

člen verige chaînon moški spol, maillon moški spol
pes na verigi chien moški spol de garde
gorska veriga chaîne de montagnes
snežna veriga (avto) chaîne antidérapante
vlačilna veriga chaîne de remorque
v verige vkovati enchaîner, mettre quelqu'un aux fers (ali à la chaîne)
psa prikleniti na verigo attacher un chien, mettre un chien à la chaîne
raztrgati verige rompre (ali briser) les chaînes

veríga (-e) f

1. catena:
železna veriga catena di ferro
člen verige anello di catena
povezati, privezati, speti kaj z verigo legare qcs. con la catena
držati psa na verigi tenere il cane alla catena
pasja, vprežna veriga catena del cane, del tiro
sidrna veriga catena dell'ancora
varnostna veriga za vrata catena di sicurezza
pren. nadeti komu verige, vtakniti koga v verige imporre le catene a qcn., incatenare qcn.
strgati, zdrobiti verige (tudi pren.) spezzare le catene

2. pren. catena, ceppo:
trgati družbene verige spezzare i ceppi della tradizione

3. pren. (več med seboj povezanih oseb) catena; grad.
veriga delavcev (ki si podajajo opeko ipd. ) lombardata
prekupčevalska, tihotapska veriga catena di incettatori, di contrabbandieri

4. (večja skupina sledečih si pojavov) catena:
miselna veriga catena di pensieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
držati občutke na verigi controllare, tenere a bada le sensazioni
imeti ljudi na verigi avere il completo dominio sulle persone
počutiti se kot pes na verigi sentirsi come il cane alla catena
gonilna veriga catena di trasmissione
geogr. gorska veriga catena montuosa
elektr. izolatorska veriga catena di isolatori
strojn. kalibrirana veriga catena calibrata
lamelna veriga catena a lamelle
biol. prehranjevalna veriga catena alimentare
avt. snežne verige catene da neve
lingv. govorna veriga catena parlata
kem. veriga atomov catena di atomi
anat. veriga ganglijev catena di gangli
veriga hotelov, trgovin catena di alberghi, di negozi
veriga kinodvoran circuito di cinematografi

veríga cadena f (tudi fig) ; fig lazo m vínculo m

most na verigah puente m colgante
pes na verigi perro m de cadena
gorska veriga cadena de montañas
varnostna veriga cadena de seguridad
snežna veriga (avto) cadena antideslizante
dati, privezati na verigo encadenar, (psa) atar
napraviti, formirati verigo formar cadena
odvezati, spastiti z verige desencadenar, (psa) soltar
povezati z verigami unir con cadenas, encadenar
vkleniti v verige aherrojar
raztrgati verige suženjstva romper las cadenas de la esclavidud

vodíti (iti prvi) to lead, to go first; to lead the way; to take the lead; to conduct; (upravljati) to manage, to direct, to be the manager; to control; to boss; to run; (ladjo) to pilot, to steer

vodíti v modi to set the fashion
vodíti ples to lead the dance
vodil nas je skozi pravi labirint ulic he guided us through an absolute labyrinth of streets
pes je vodil slepca the dog was leading the blind man
pustí se vodíti od žene he lets his wife manage him
vodíti s 3 goli šport to lead by 3 goals
človeka često vodijo njegove strasti a man is often swayed by his passions
vodíti koga za nos (figurativno) to lead someone up the garden path, to pull someone's leg
vodíti psa na vrvici to lead a dog on the leash
vodíti razpašno življenje to lead a life of debauchery
vodíti v skušnjavo to lead into temptation
vodíti vojno z... to make war on..., to wage war with...
cesta vodi v X. the road leads to X.
vodíti pogajanja to be in negotiation
vodíti v teku (preteči druge) to get ahead of, to outstrip
kdo vodi (v teku, šport) who is ahead?
vodíti posle to manage, to run a business
on vodi vse (pogovorno) he runs the whole show
kam to vodi? what are we coming to?
to ne vodi nikamor that gets us nowhere
to lahko daleč vodi that could take us a long way
vodíti knjige ekonomija to keep the books
vodíti sestanek (sejo, zborovanje) to be in the chair, to (take the) chair, to preside over a meeting
kdo je vodil sestanek? who presided over the meeting?, who was in the chair?
dejavnosti, zadeve to conduct activities, affairs
vodíti družbene odnose to manage a society's affairs
vsa pota vodijo v Rim all roads lead to Rome

vodnik¹ moški spol (-a …) oseba, knjiga: der Führer (gorski Bergführer, jezikovni Sprachführer, koncertni Konzertführer, po cerkvah Kirchenführer, po kampingih/za kampiranje Campingführer, po mestu Stadtführer, po muzeju/muzejih Museumsführer, po operah Opernführer, lavinskega psa Lawinenhundeführer); za turiste: der Fremdenführer; na potovanju: der Reiseführer; živalstvo, zoologija das Leittier, oven: der Leithammel
pes vodnik za slepe: der Blindenhund, Blindenführhund, Blindenführerhund

vóh sense of smell, smell; scent; figurativno nose

pes ostrega vóha a hound of keen scent
imeti dober vóh to have a keen sense of smell
izgubiti svoj vóh to lose one's smell

vonj samostalnik
1. (zaznavna lastnost) ▸ illat [prijeten vonj] ▸ szag [neprijeten vonj]V prikolici je bilo čutiti močan vonj po cigaretah. ▸ Az utánfutóban erős cigarettaszag érződött.Po zraku se je širil omamen vonj po pečeni hrani, da so se ji pocedile sline. ▸ A levegőben sült ételek ínycsiklandó illata terjengett, amitől kicsordult a nyála.Zaradi nahoda ni zaznaval niti vonja vrtnic. ▸ A nátha miatt még a rózsák illatát sem érezte.
2. (dišava) ▸ illatNadela si je nov vonj, parfum, ki ji ga je pravkar podaril Alain Le Notre. ▸ Új illatot fújt magára, egy parfümöt, melyet Alain Le Notre adott neki az imént.V septembru prihaja na police nov moški vonj priznane blagovne znamke Kenzo. ▸ Szeptemberben kerül a boltok polcaira a híres Kenzo márka új férfi illata.Orientalski vonj z notami cimeta, popra, divje češnje in medu poudarja čutnost in kliče po provokaciji. ▸ A fahéj, a bors, a vadcseresznye és a méz jegyeit hordozó keleties illat hangsúlyozza az érzékiséget és provokációra ösztönöz.

3. (voh) ▸ szaglásTudi poškodbe zgornjih delov nosu, lobanjske baze v sprednjem delu, lahko privedejo do trajne izgube vonja. ▸ Az orr felső részének és a koponyaalap elülső részének sérülései szintén maradandó szaglásvesztéshez vezethetnek.Pes ima v nasprotju s svojim gospodarjem zelo dobro razvita vonj in sluh. ▸ Gazdájával ellentétben nagyon kifinomult a kutya szaglása és hallása.
4. (o občutku) ▸ illat, szagPonedeljkov spektakel Metallice s spremljevalnimi skupinami na bežigrajskem stadionu je dal vonj po živem mestu. ▸ Hétfőn a Bežigrad Stadionban a látványos, előzenekarokkal felvezetett Metallica-koncert élettel teli város hangulatát árasztotta.Večsobno meščansko stanovanje opremimo tako, da bo imelo vonj po preteklosti. ▸ A többszobás polgári lakást úgy rendezzük be, hogy a múlt illatát árassza.V zraku čutim vonj po avanturi, nepredvidljivosti, po nečem, kar se bo zgodilo v hipu. ▸ Kalandot érzek a levegőben, kiszámíthatatlanságot, valami pillanatok alatt bekövetkező dolog fuvallatát.
V zraku je bilo čutiti vonj po nasilju. ▸ Az erőszak szaga terjengett a levegőben.Amerika ima vonj po svobodi, je dežela možnosti, ki Lorello vsakič znova prevzame. ▸ Amerika szabadságszagú, a lehetőségek földje, amely újra és újra rabul ejti Lorellát.Zelo je bil ambiciozen, vonj po denarju ga je vselej premamil. ▸ Nagyon ambiciózus volt, és a pénz illata mindig csábította.
Na svetu je že tako ali tako preveč naivnežev in lahkovernežev, ki jim že vonj po denarju zamegli razum. ▸ Már így is túl sok naiv és hiszékeny ember van a világon, akinek a pénzszag elhomályosítja az elméjét.

zagánjati (-am) | zagnáti (-žênem)

A) imperf., perf.

1. avt. avviare, mettere in moto:
voznik je nekaj minut zaganjal avtobus al conducente ci vollero alcuni minuti per mettere in moto l'autobus

2. scagliare, gettare; avventare:
zagnati kozarec ob tla scagliare il bicchiere a terra

3. condurre:
zaganjati krave na pašo condurre le vacche al pascolo

4. (poganjati, pognati) mettere germogli

5.
zaganjati smeh ridere
zaganjati vrišč gridare, strillare

B) zagánjati se (-am se) | zagnáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

1. avventarsi:
pes se je zagnal na vsiljivca il cane si avventò sull' intruso

2. slanciarsi, scagliarsi, buttarsi:
pren. zagnati se na delo immergersi nel lavoro, buttarsi a lavorare

zagrísti (-grízem)

A) perf. addentare; mordere:
pes je zagrizel v rokav il cane addentò la manica
pren. zagristi v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte

B) zagrísti se (-grízem se) perf. refl.

1. addentare, mordere:
zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico i suoi denti morsero il labbro inferiore

2. pren. penetrare; tagliare:
žaga se je zagrizla v les la sega penetrò nel legno
jermeni so se mu zagrizli v ramena le cinghie gli tagliavano le spalle

3. pren. accanirsi, sprofondare:
zagristi se v učenje accanirsi nello studio

zasledoválec (-lca) m inseguitore;
pes zasledovalec segugio

zasledoválen (-lna -o) adj. inseguitore, di inseguimento; di caccia:
psiht. zasledovalna blodnja mania di persecuzione
šport. zasledovalna vožnja (corsa a) inseguimento
zasledovalni pes (cane) segugio

zasledováti (-újem) imperf.

1. inseguire; lov. braccare; pedinare, tallonare, incalzare:
pes zasleduje zajca il cane sta braccando la lepre
šport. glavna skupina je začela zasledovati vodečega kolesarja il gruppo si diede all'inseguimento del fuggitivo
policija ga že dolgo zasleduje la polizia lo sta pedinando da molto tempo

2. (gledati za kom, za čim) seguire:
zasledovati koga s pogledom seguire qcn. con lo sguardo

3. rinvenire, scoprire:
te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost usanze che possiamo rinvenire nel lontano passato

4. (sproti se seznanjati s čim) seguire; tenersi informati, aggiornati su:
zasledovati razvoj znanosti seguire gli sviluppi della scienza

5. perseguitare; tormentare, travagliare:
pog. smola ga zasleduje è perseguitato dalla sfortuna, dalla sfiga
vso pot ga zasleduje misel per tutto il cammino è travagliato da un pensiero

6. perseguire (uno scopo)

zaščit|a¹ ženski spol (-e …) pravo, tehnika der Schutz (antikorozijska Korrosionsschutz, glavna Hauptschutz, močnostna Leistungsschutz, pilotna Streckenschutz, podtokovna Unterstromschutz, policijska Polizeischutz, požarna Feuerschutz, pravna Rechtsschutz, prenapetostna Überspannungsschutz, protihrupna Schallschutz, protipožarna Brandschutz, Feuerschutz, proti zamrznitvi/zmrzali Frostschutzschicht, stalna Dauerschutz, stanovanjska Mieterschutz, svetlobna Lichtschutz, tokovna Stromschutz, toplotna Wärmeschutz, pred sevanjem Strahlenschutz, živali Tierschutz, blagovnih znamk Markenschutz, bregov Uferschutz, dna vozila Unterbodenschutz, države Staatsschutz, kolesa Radschutz, kovin Metallschutz, lesa Holzschutz, materiala Werkstoffschutz, mladine Jugendschutz, objektov Objektschutz, oseb Personenschutz, potrošnikov Verbraucherschutz, pred dežjem Regenschutz, pred erozijo Erosionsschutz, pred hrupom Lärmschutz, pred molji Mottenschutz, pred plinom Gasschutz, pred rjo Rostschutz, pred sevanjem Strahlungsschutz, pred strelo Blitzschutz, pred vremenskimi vplivi Wetterschutz, proti nizkim temperaturam Kälteschutz, proti zmrzovanju Frostschutz, strank/kupcev Kundenschutz, vode Gewässerschutz, zgradbe Gebäudeschutz); plast: die Schutzschicht, stena: die Schutzwand; (ščit) der Schirm, die Abschirmung
oklepna zaščita die Panzerung
brez zaščite unbeschützt, schutzlos, pravo, tehnika ungeschützt
potreben zaščite schutzbedürftig
potreba po zaščiti das Schutzbedürfnis
zakon o zaščiti mladine das Jugendschutzgesetz
gradnja za zaščito pred snežnimi plazovi die Lawinenverbauung, arkade: die Lawinengalerie
pes za osebno zaščito der Schutzhund
pritožba za zaščito zakonitosti pravo die Rechtsbeschwerde
sredstvo za zaščito … das -schutzmittel (lesa Holzschutzmittel)
sredstvo za zaščito pred … das -schutzmittel
(rjo Rostschutzmittel, staranjem Alterungsschutzmittel)
pod zaščito/v zaščito in Schutz nehmen

zatečèn

zatečèn pes a stray dog

zatêči (koga) surprendre, rencontrer ; (oteči) medicina (s') enfler

zateči se s'égarer, se perdre, se tromper de chemin, se fourvoyer
zatekel pes chien perdu (ali égaré, errant)
zateči se h komu se réfugier auprés de (ali chez quelqu'un), se mettre sous la protection de quelqu'un
zateči se k čemu recourir, avoir recours, faire appel à quelque chose, se réfugier dans quelque chose

zatêči (oteči) med hincharse, inflamarse

zateči se (pes) extraviarse
zatekel pes perro extraviado
zateči se h komu refugiarse en casa de alg, fig acogerse a la protección de alg
zateči k čemu recurrir a a/c; acogerse a a/c

zavíjati (-am) | zavíti (-víjem)

A) imperf., perf.

1. girare, svoltare:
zavijati okrog vogala scantonare, svoltare dietro l'angolo
pren. zavijati pogovor drugam cambiare discorso

2. arricciare; torcere; girare, camuffare:
zavijati komu roko torcere il braccio a qcn.
zavijati oči strabuzzare, stralunare gli occhi
zavijati z očmi od jeze stravolgere gli occhi dalla rabbia

3. incartare, impacchettare; avvolgere, avvoltolare; fasciare, bendare:
zavijati darilo incartare il regalo
zavijati otroka v odejo avvolgere il bambino nella coperta
zavijati rano s povojem fasciare la ferita con una benda, bendare la ferita

4. ululare, urlare:
pes je zavijal v noč il cane ululava nella notte

5. pren. piangere, lamentarsi

6. pren. strascicare (le parole); ekst. parlare:
zavijati po dolenjsko strascicare le parole alla maniera della Bassa Carniola

7. pren. zaviti vrat tirare il collo:
zaviti kokoši vrat tirare il collo alla gallina
zaviti nasprotniku vrat sbaragliare, distruggere il nemico
če prideš prepozno, ti zavijem vrat (izraža grožnjo) se vieni troppo tardi ti ammazzo

8. impers. (imeti sunkovite bolečine v trebuhu ipd. ) ➞ zvijati | zviti

B) zavíjati se (-am se) | zavíti se (-víjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi, rimbaccuccarsi; chiudersi, trincerarsi:
pren. zaviti se v molk chiudersi nel silenzio
zaviti se v plašč impastranarsi, incappottarsi

zdresíran (-a -o) adj. addestrato, ammaestrato; sapiente:
zdresiran pes cane sapiente, ammaestrato

zób diente m

zob časa los estragos del tiempo
zob očnjak (sekalec, modrostni, mlečni, kočnik, umeten) diente canino ali angular (incisivo, de juicio, de leche ali caduca, molar, postizo ali artificial)
gnil (strupen, votel) zob diente cariado (venenoso, cariado)
do zob oborožen armado hasta los dientes
puljenje zoba extracción f dental
jok in škripanje z zobmi el llanto y el crujir de dientes
zobjé me bolé me duelen los dientes
dobivati zobe fam echar dientes, (otroci) estar en la dentición
imeti lepe zobe tener una hermosa dentadura
izpuliti zob extraer (ali sacar ali arrancar) un diente
zobe (po)kazati (pes) regañar los dientes; fig enseñar los dientes (komu a alg)
zob si izbiti romperse un diente
ničesar ne imeti za pod zob no tener para (untar) un diente
šklepetati z zobmi dar dientes con dientes, castañetear los dientes
škrtati z zobmi crujir (ali rechinar) los dientes
stisniti zobe apretar los dientes (od jeze de rabia)