Franja

rissoler [risɔle] verbe transitif zlato rumeno zapeči

se rissoler postati rjav
pommes féminin pluriel de terre rissolées, bifteck masculin bien rissolé zapražen krompir, lepo rumeno zapečen biftek
se faire rissoler (familier) peči se na soncu
se laisser rissoler sur la plage pražiti se na soncu na plaži

rūpēs -is, f (rumpere)

1. strma, ostro odsekana skalna(ta) stena, skala, skalovje, peč, pečina, pečévje, osténje, kŕš, kŕšje: O., Iust., Sil. idr., altissimae rupes C., cavata rupes V. prevešajoča se, sub ima rupe V., cavae rupes V., L. razjedene skale, peči, contusi ac debilitati inter saxa rupesque L., urbs (tecta) rupibus imposita L., abscissae rupes L., excelsissimae rupes Plin.; occ. kléč, klêče, klečévje, čér, čeróvje: Val. Fl. idr., rupes, quae prodit in aequor V., rupes pelagi V.

2. globel, prepad, brez(d)no, skalna razpoka, strma soteska, (strma) debèr (déber): asellum in rupes protrusit H., inter saxa rupesque L. med skalami in brezni, med skale in brezna.

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

suōla f

1. podplat (čevlja):
suola di cuoio, gomma usnjen, gumijast podplat

2. zool. podplat

3. drsna površina (pri smučeh)

4. tehn. lice; spodnji del, dno:
suola dell'aratro plužna peta
suola del forno (ognjevzdržno) dno peči

5. navt. drča, sanišče

sušílen drying

sušílni aparat drying apparatus, drier
sušílna peč kiln
sušiti v sušílni peči to kiln-dry

temelj¹ [ê] moški spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura das Fundament (nosilca Trägerfundament, opornika Stützenfundament), das Grundwerk, zid: die Grundmauer, podzidje, podstavek: der Unterbau
pasovni temelj der Fundamentstreifen
temelj kanala die Kanalsohle
temelj kotla das Kesselfundament
temelj peči der Ofenstock
izkop za temelj der Fundamentgraben
razširitev temelja der Fundamentvorsprung

thermae -ārum, f (gr. ϑερμός topel)

1. tople kopeli, toplice, têrme, v Rimu krasne, vsem ljudem namenjene stavbe, v katerih so vodo ogrevale podzemske peči: Agrippae Plin., Neronianae Mart., aedificavit Romae thermas Eutr., fundamenta thermarum im mari iacĕre Sen. iun., magnā thermarum et porticum et tricliniorum laxitate Suet.

2. = thermopōlium gostilna, krčma, nekakšna restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče: Iuv.

3. kot nom. propr. Thermae -ārum, f (Θερμαί Toplice) Têrme = Toplíce, mesto na severni obali Sicilije, rimska kolonija, rodni kraj tirana Agatokla (zdaj Termini Imerese): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Thermitānus 3 têrmski, termájski, termitánski, iz Têrm prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci.; subst. Thermitānī -ōrum, m Termájci, Termitán(c)i, preb. Term: Ci.

tiščáti presser, pousser, serrer

denar tiščati (familiarno) être dur à la détente
pest tiščati serrer le poing
tiščati v koga (figurativno) importuner, ennuyer quelqu'un, poursuivre quelqu'un de ses importunités, (z vprašanji) importuner quelqu'un par des questions, presser quelqu'un de questions
naprej se tiščati se pousser en avant, jouer des coudes
tiščati se koga se cramponner, s'accrocher à quelqu'un
peči se tiščati ne pas quitter le coin du feu, se calfeutrer, se claquemurer
v srcu me tišči j'ai le cœur oppressé
tiščati si ušesa se boucher les oreilles

torta samostalnik
(pecivo) ▸ tortaKo se torta ohladi, jo damo v hladilnik, ker se servira hladna. ▸ Amikor a torta kihűl, rakjuk hűtőbe, mivel hidegen kell tálalni.

tréti (trèm)

A) imperf.

1. schiacciare, tritare:
treti lešnike, orehe schiacciare le nocciole, le noci
treti sol v možnarju pestare il sale nel mortaio

2. strofinare, sfregare:
treti otrple mišice strofinare i muscoli irrigiditi

3.
treti konopljo scavezzare, fiaccolare la canapa
treti lan scotolare il lino

4. pren. gravare, soffocare, assillare:
tarejo ga dolgovi è gravato dai debiti
tre ga skrb za otroke è preoccupato per i figli
treti revščino fare la fame, vivere in miseria, nelle ristrettezze, nell'indigenza
znati kaj več kot hruške peči in orehe treti sapere un sacco di cose, essere bravo in tante cose

B) tréti se (trèm se) imperf. refl.

1. aderire (stretto)

2. pren. (gnesti se) pigiarsi, accalcarsi; brulicare:
ljudje so se trli v kino la gente si accalcava davanti al cinematografo
(s smiselnim osebkom v rodilniku) na obali se tre turistov sulla costa c'è calca di turisti

C) tréti si (trèm si) imperf. refl.
treti si glavo preoccuparsi

tùtnjiti -ī bobneti, grmeti: iz vinograda čuje se kako tutnje prangije; u dvorištu tutnji kolo na dvorišču se hrupno vije kólo; u peći bučno tutnji vatra v peči bučno plapola plamen

ustj|e² srednji spol (-a …)

1. anatomija die Öffnung, der Mund (maternično Muttermund, nožnično Scheidenöffnung)
želodčno ustje der Magenmund, der Mageneingang

2. tehnika die Öffnung, der Mund, das Mundloch, pri orožju: die Mündung, die Laufmündung
ustje peči das Loch
ulivalno ustje der Gießmund
pomorstvo ustje pristanišča der Vorhafen

ústje (-a) n

1. foce; sbocco:
ustje reke la foce del fiume

2. bocca:
ustje cevi bocca della canna
ustje steklenice, peči bocca della bottiglia, del forno
ustje vulkanskega žrela bocca del cratere
ustje pristanišča imboccatura del porto, antiporto

3. anat. bocca, orifizio:
maternično ustje bocca dell'utero

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)

vléči tirar (za de) ; arrastrar ; (ladjo) remolcar, llevar a remolque ; (ladjo, čoln, z brega) sirgar

vleči dobiček iz sacar provecho (ali ganancia) de
vleči koga za roko (za lase, za ušesa) tirar del brazo (de los cabellos, de la oreja) a alg
vleči cigareto dar chupados al cigarillo
vleči na kopno (čoln) arrastrar a tierra
k sebi kaj vleči atraer (hacia sí) a/c
vleči poglede nase atraer las miradas
vleči pozornost nase llamar la atención
kvišku vleči alzar, elevar; (o pipi, peči, cigari itd.) tirar
vleči koga na svojo stran atraer a alg a su bando
vleče (prepih je) hay corriente (de aire)
vleče skozi okno el aire se vuela por la ventana
na uho vleči estar de escucha, aguzar el oído
ta barva vleče na modro este color tira a azul
ta gledališka igra vleče esta obra tiene gran éxito de público (ali tiene gran aceptación)
vleči se (zadeva) demorarse, tardar en resolverse
vleči se za kaj pedir a/c, solicitar a/c, aspirar a a/c, tratar de obtener a/c

vratca srednji spol množina das Türchen, kleine Tür (peči Ofentür); šport das Tor (dvojna Doppeltor)

vŕzino kȍlo s
1. po ljudski veri kraj, kjer rajajo čarovnice, raj čarovnic
2. ekspr. zmeda, zmešnjava: pakao se napravio od njihove varoši, jedno vrzino kolo od nerazumljivih poslova; taj je bio i na vrzinu kolu ta zna več kot hruške peči

zanétiti (-im)

A) perf.

1. (zakuriti) accendere, far fuoco:
zanetiti ogenj, zanetiti v peči accendere il fuoco, accendere la stufa

2. knjiž. pren. (razvneti) rinfocolare, attizzare, suscitare, scatenare:
zanetiti sovraštvo suscitare odio
zanetiti upor scatenare la rivolta

B) zanétiti se (-im se) perf. refl. (vneti se, nastati) accendersi

zaslón screen

zložljiv zaslón folding screen
zaslón pri peči fireguard, fire screen
rentgenski zaslón X-ray screen

zgoréti (-ím) | zgorévati (-am) perf., imperf. bruciare, ardere:
zgoreti v peči bruciare nella stufa
zgoreti kot bakla, kot slama ardere come la fiaccola, la paglia
skedenj je zgorel do tal il capannone è bruciato completamente
hrana zgori v telesu il cibo brucia nel corpo
pren. tako je vroče, da bom zgorel fa un caldo da morire