Franja

interdiction [intədíkšən] samostalnik
prepoved, izobčitev
pravno postavitev pod skrbstvo

interdiction [ɛ̃tɛrdiksjɔ̃] féminin prepoved; prepoved izvrševanja službe (poklica), suspendiranje; postavitev pod skrbstvo

interdiction d'atterrissage (aéronautique) prepoved pristajanja
interdiction de commerce prepoved trgovanja
interdiction correctionnelle, interdiction des droits civiques, civils et de famille odvzem političnih, državljanskih in družinskih pravic
interdiction de construction, d'emploi, d'exportation, d'un journal, de séjour prepoved gradnje, zaposlitve, izvoza, izhajanja časopisa, bivanja (v kakem kraju)
interdiction de stationner prepoved parkiranja
interdiction de survoler (aéronautique) prepoved preletavanja, letenja nad
fonctionnaire masculin, prêtre masculin frappé d'interdiction suspendiran uradnik, duhovnik
heure féminin d'interdiction policijska ura
tir masculin d'interdiction (militaire) zaporni ogenj
demander l'interdiction d'un prodigue zahtevati postavitev pod skrbstvo za zapravljivca
frapper d'interdiction postaviti pod skrbstvo

interdire* [ɛ̃tɛrdir] verbe transitif prepovedati, zabraniti; postaviti pod skrbstvo; suspendirati (quelqu'un de ses fonctions, ses fonctions à quelqu'un koga od njegovih funkcij); religion cerkveno prepovedati (opravljati poglavitne verske obrede)

interdire le tabac à quelqu'un komu tobak prepovedati
interdire le stationnement dans le centre de la ville prepovedati parkiranje v središču mesta
interdire l'accès de sa maison à quelqu'un komu prepovedati vstop v svojo hišo

inter-minor -ārī

1. (za)groziti, (preteč, pod kaznijo) prepoved(ov)ati: Gell., interminatus sum, ne id faceres Ter., interminor, ne mihi obstiterit obviam Pl., vivo vitam i. Pl.; pt. pf. interminātus 3 s pass. pomenom: pod kaznijo prepovedan: cibus H., poenae Cod. I.

2. ogroziti (ogrožati) koga, zagroziti komu, zapretiti komu kaj: mihi tibique interminatus est nos futuros ulmeos Pl. da bomo z ulmovkami (= brestovimi šibami) tepeni, fore interminatus, ut … Lact.; pt. pf. interminātus 3 s pass. pomenom: zapreten, zagrožen: poena Cod. Th.

internationaliser [-ze] verbe transitif dati pod mednarodno upravo (kontrolo); izvesti internacionalizacijo, internacionalizirati

internationalize [intənǽšnəlaiz] prehodni glagol
internacionalizirati, spraviti pod mednarodno upravo

inter-pōno -ere -posuī -positum (decomp.)

1. vmes postaviti (postavljati): equitatui interponit praesidia Hirt., Numidas inter eos Auct. b. Afr., elephantos L.

2. occ.
a) vmes vtakniti (vtikati), vriniti (vrivati), vstaviti (vstavljati), vplesti (vpletati), podtakniti (podtikati), podtikajoč ali podtikovaje (po)pačiti: hoc loco libet interponere (z odvisnim vprašalnim stavkom) N., eos induxi loquentes, ne „inquam“ et „inquit“ saepius interponeretur Ci., nullum verbum Ci., iis (sonis), quos interposuerunt, inserunt alios Q., subinde interponenti precibus „Quid respondebo patri meo?“ Q., menses intercalarios L., interponi falsae tabulae solent Ci., tuas rationes communibus interponis Ci.
b) (čas) vmes postaviti (postavljati), (do)pustiti ((do)puščati), da vmes (medtem) preteče (mine, nastopi): ne minimam quidem moram interposuisti Ci. prav nič nisi zavlačeval (odlašal, zatezal), spatium ad recreandos animos C., nullam moram insequendi Antonium Ci. vsak trenutek izrabiti (izkoristiti), nullam moram, quin … Ci.; zlasti pogosto pass.: nox interposita Ci., L. vmes je nastopila, vmes je minila, binis ludis interpositis respondes Ci. po preteku … = prope XL diebus interpositis Ci., spatio interposito consenescit invidia Ci. ko je preteklo nekaj časa, tridui morā interpositā C. potem ko se je tri dni obotavljal, non longa cunctatio interponitur T., offensione … interpositā Ci. če se je vmes pripetila … , če je vmes prišlo do … singulis interpositis horis Cels. vselej po preteku nekoliko ur, interposito die Cels., diebus aliquot interpositis Varr.

3. metaf.
a) (osebe kot posredovalce) vriniti (vrivati), privze(ma)ti, poz(i)vati, (po)klicati: interposuistis accusatorem Ci., testis Ci., iudices Ci.; tako tudi: aliquem convivio, epulis familiaribus i. Suet. povabiti; nav. refl. vmes stopiti (stopati), vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, vsiliti (vsiljevati) se, posredovati, posrednik biti: ille se interposuit N., se mediis scriptis Caesaris interponere Hirt. kot nadaljevalec se vsiliti, leges sinunt; tamen te interponis! Ci. nasprotuješ, quid me interponerem (upirati se) audaciae tuae? Ci., se iurgio Cu. miriti, se in pacificationem Ci., se bello L., ni se tribuni plebis C. et L. Arrii interposuissent L., me nihil interpono Ci.; s finalnim stavkom: tr. pl. se interponit, quominus (= ne) reus fias Ci.
b) posredujoč kaj založiti (zalagati), posredujoč ali ovirajoč narediti, da se kaj dogodi (nastopi), uveljaviti (uveljavljati) kaj, veljavo zadobi(va)ti čemu, vmes stopiti (stopati), ovirajoč se s čim ustavljati, upreti (upirati), izdati (kak odlok, kako uredbo), izreči (izrekati sodbo, mnenje), določiti (določevati kazen): suam se interposuisse auctoritatem Ci., haec ratio accusandi fuit honestissima operam, studium, laborem interponere Ci., potuit certius interponere iudicium Ci., ut duriora edicta interponeret Ci., suum consilium meo Ci., nisi ea cupiditas interponeretur Ci., poenas, decretum, multas querelas de re publicā Ci., exceptionem actioni Icti., intercessionem suam Val. Max.; occ. α) (kot vzrok) navesti (navajati), izgovarjati se s čim, pod pretvezo navesti (navajati): causam interponens N. ali causā interpositā N., C. izgovarjaje se … , z izgovorom, češ da … , eam provinciam Lentulus religione interpositā deposuit Ci., postulata haec ab eo interposita esse, quo minus quod opus esset ad bellum a nobis pararetur Ci. ni postavljal zahtev z drugim namenom, kot da bi nas oviral pri pripravah, potrebnih za vojno, gladiatores interpositi sunt Ci. so rabili (so služili) tožbi za pretvezo. β) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, založiti (zalagati): in eam rem fidem suam Ci. ali privatim fidem suam S. besedo dati, in re tam vetere nova restipulatio interponitur Ci., ius iurandum L., sponsio interponitur L., privatim fidem suam S.

interrato

A) agg.

1. zasut (z zemljo)

2. gradb. kleten, pod nivojem ceste

B) m gradb. klet, kletni prostori

irizzare v. tr. (pres. irizzo) ekon., publ. dati pod kontrolo ali upravljanje IRI (Istituto per la Ricostruzione Industriale)

ispod predl. z rod.
1. izpod: ispod bukve izvire voda; ispod kreveta leži nešto
2. pod: ima sad ispod trideset godina; išli su ispod ruke; prodati ispod cijene; to je ispod kritike

ìšćil m (t. iškil, ar.) dial.
1. kakšen predmet, kapa, nogavica ali podobno, pod katerim je v družabni igri skrit prstan: ne diraj kapu, to je moj išćil ne dotikaj se kape, pod njo je skrit (tudi skriti) prstan
2. skriti prstan
3. želja, namen: kako je došla meni u pohode, pa joj išćil kolo poigrati; išćil mu ja njegov ne begenišem ne maram tega, kar on hoče, želi

Italianism [itǽljənizəm] samostalnik
italianizem, jezikovna posebnost pod italijanskim vplivom

iūrātōrius 3 (iūrāre) prisežen, pod (s) prisego: cautio Cod. I.

iūxtā (iz *iūgistā, adv. k superl. nekega adj. *iūgos tesno zvezan; iungō)

I. adv.

1. (čisto, povsem) poleg, tik, zraven, blizu: iuxta posita filii statua N., legio i. constiterat C., petiit, uti sellam i. poneret S., Furia i. accubat V., fuit i. tumulus V., theatra duo i. fecit Plin.; occ. v bližino: neque ausa est accedere iuxta O. približati se, observatis vi portis i. adire prohibebatur Amm.

2. metaf.
a) neposredno nato, takoj potem (zatem): quae deinde Cato iuxta dicit Gell.
b) prav tako, tako kakor, na isti način, enako: plebi patribusque iuxta carus S., eorum ego vitam mortemque iuxta aestumo S. enako (= malo) cenim, parēre atque imperare i. paratus L., hiemem et aestatem i. pati S., i. mecum omnes intellegitis S., i. eam curo cum meā (filiā) Pl., suae hostiumque vitae i. pepercit L., res parva ac i. magnis (dat.) difficilis L. prav tako težka kakor … , i. obsidentes obsessosque inopia vexavit L., i. (enako) periculosum, seu vera seu ficta promeret T., aliaque castella i. ignobilia L., per dubios infestosque populos i. intentus ad Hasdrubalem pervenit L., amicos amicis (dat.) i. ponere Val. Max., i. tecum aeque scio Pl.; s primerjalnimi členicami: rei p. iuxta ac sibi consulere S., id i. aegre passi quam L., litteris Graecis i. atque Latinis eruditus S., iuxta ac si hostes adessent L. —

II. praep. z acc.

1. (prostorsko) tik(oma) česa, (povsem, čisto) poleg, blizu, zraven, na strani, ob strani: iuxta theatrum occisus est N., sepultus est i. viam Appiam N., castra ponere ali habere i. hostem, murum N., C., i. focum agere T., i. suam quisque centuriam armis fulgentes T., occursantes domini i. coniuges et liberos T., cum faceret i. ancillas lanam Varr. fr., i. genitorem adstat virgo V., collocare aliquem i. se in sella Eutr., i. se latere dextro Suet.; zapostavljeno: aram iuxta locum fecerunt sub terra N.; occ. blizu do: provehimur Ceraunia iuxta V., i. seditionem venit T. prišlo je skoraj do … , aditum i. moenia urbis Volsco militi struxit Val. Max.

2. (časovno) neposredno (= prav, tik) pred, neposredno ob, neposredno pod: iuxta finem vitae T. (Dial.)

3. metaf.
a) neposredno (= takoj) za: iuxta deos in tuā manu positum est (imperium) T., i. haec Variana clades Plin.
b) skoraj (tako) kakor: velocitas iuxta formidinem est T., i. se coniuges liberosque vexari L. po čem, poleg, v smislu česa: iuxta nocturnum visum Iust., i. praeceptum Iust.

ȉznižē predl. z rod. pod: izniže puta; kuća mu je izniže moje njegova hiša je pod mojo

izpŕhati -am
1. istuširati, okupati pod tišem: izprhati otroka
2. isfrk(t)ati: izprhati vodo iz nosa

Kältegrad, der, stopinja pod ničlo

katálac -lca m dial. jamica pod jabolkom na vratu

kàtānčiti -īm ekspr. dajati pod ključ, zapirati: demonstracije su neke dovele u zatvor, gdje ih katanče i prebijaju

keelhaul [kí:lhɔ:l] prehodni glagol
navtika povleči mornarja pod gredljem (kazen)
figurativno ukoriti