Franja

kȕkāvče -eta s, mn. kȕkavčād ž
1. mlada kukavica
2. ubog otrok

lȁcmānče -eta s mn., lȁcmančād ž zahodnjaški otrok

Landkind, das, podeželski otrok

Làtīnče -eta s, Latínče -eta s latinski, romanski, beneški, zahodnjaški, katoliški otrok

Lātōna -ae, f (lat. obl. za at. Λητώ, dor. Λατώ, ajol. Λάτων) Latóna, hči Titana Koja (Coeus, Κοῖος) in Fojbe (Phoebē, Φοίβη), po starejši bajki Zevsova soproga (še pred Hero), mati Apolona in Artemide (Diane), po mlajši bajki Zevsova ljubica, ki jo je ljubosumna Zevsova soproga Hera preganjala, dokler ni Latona po dolgi blodnji na gori Kint (Cynthus na otoku Delos) rodila božja dvojčka Apolona in Artemido: Enn. fr., Ci., V., H., L., O., Hyg. Star. gen. Lātōnās: L. Andr. ap. Prisc. — Od tod

1. adj. Lātōnius 3 Latónin: Delos V., virgo V., Luna Tib., Phoebe Col.; subst. Lātōnia -ae, f Latónina hči = Diana: V., O., Stat.

2. subst. Lātōni-gena -ae, m, f (Lātōna in genere = gīgnere) Latónin otrok: Latonigenae duo (= Apollo et Diana) O., di Sen. tr.

Lebendgeborene, der, (ein -r, -n, -n) / das, (ein -s, -n, -n) živorojen otrok, živorojeni

Lernbehinderte, der, (ein -r, -n, -n) otrok/oseba s težavami pri učenju

Lernspiel, das, didaktična igra; igra, s katero se otrok uči

louchon, ne [lušɔ̃, ɔn] adjectif, populaire škilav, krivogled; masculin škilav otrok; féminin luna

love-child [lʌ́včaild] samostalnik
otrok ljubezni, nezakonski otrok

marmaglia f

1. svojat, sodrga, drhal

2. šalj. gruča otrok

marmaille [-maj] féminin truma, trop otrok; otročad, otroci

mekúšče -eta s mehkužen otrok

Menschenkind, das, otrok človeškega rodu

mezín -ă (-i, -e) m/f zadnjerojeni/najmlajši otrok

mico moški spol dolgorepa opica; živ, nevzgojen otrok; prskav kozel

dar mico (a) oslepariti, za nos potegniti
quedarse hecho un mico biti osramočen, biti osupel, osupniti

mȉlovānče -eta s ljubljen otrok

mishap [mishǽp, mishæp] samostalnik
nesreča, nezgoda; okvara; pregrešek s posledicami; nezakonski otrok

morticino¹ m pomanjš. od ➞ morto mrtev otrok

mȕčeniče -eta s otrok mučenik