Franja

Zadetki iskanja

  • univērso

    A) agg. knjižno ves, celoten, vesoljen:
    l'universo mondo ves svet

    B) m

    1. vesolje, vsemirje, univerzum, kozmos:
    universo galattico, sidereo astr. galaktično, zvezdno vesolje

    2. ekst. narava, stvarstvo

    3. svet (tudi pren.); ekst. človeštvo:
    l'universo dell'infanzia otroški svet
    credersi il padrone dell'universo pog. šalj. ukazovati vsem
    pare che crolli, venga giù l'universo (grmi, pada, dežuje) kot da bi se svet podiral
  • ves čas stalna zveza
    1. (skozi celotno aktivnost) ▸ mindvégig, egész idő alatt, folyamatosan
    Ves čas so vodili, z največjo razliko treh golov. ▸ Mindvégig vezettek – maximum háromgólos különbséggel.
    Naj bo vaš fotoaparat z vami ves čas. ▸ Egész idő alatt legyen önnél a fényképezőgép.
    Ves čas sejma je potekal tudi voden otroški program. ▸ A vásár ideje alatt folyamatosan voltak felügyelet mellett vezetett gyermekprogramok is.
    Ves čas večerje sva se pogovarjala. ▸ A vacsora alatt mindvégig beszélgettünk.

    2. lahko izraža poudarek (neprestano) ▸ mindvégig, állandóan, folyamatosan
    Minister je sicer ves čas zatrjeval, da je nedolžen. ▸ A miniszter mindvégig állította, hogy ártatlan.
    Vajeni smo, da ves čas samo govori in vmes preklinja, vendar ni slab človek. ▸ Hozzászoktunk, hogy állandóan beszél és közben káromkodik, de nem rossz ember.
  • violončelo samostalnik
    1. (godalo) ▸ cselló, gordonka
    strune violončela ▸ cselló húrjai
    zvok violončela ▸ gordonka hangja
    igranje violončela ▸ gordonkajáték
    virtuoz na violončelu ▸ csellóvirtuóz
    solist na violončelu ▸ csellószólista
    igrati violončelo ▸ csellózik, gordonkázik
    sonata za violončelo ▸ csellószonáta
    suita za violončelo ▸ csellószvit
    koncert za violončelo ▸ csellóverseny
    Povezane iztočnice: akustični violončelo, baročni violončelo, električni violončelo

    2. (igranje violončela) ▸ cselló, gordonka
    profesor violončela ▸ csellótanár
    študij violončela ▸ csellószak
    poučevati violončelo ▸ gordonkát tanít
    študirati violončelo ▸ csellószakon tanul
    učiti violončelo ▸ csellót tanít
    Povezane iztočnice: solistični violončelo, violončelo solo

    3. (glasbenik) ▸ cselló, gordonka
    kvartet violončelov ▸ csellókvartett
    Nastopili bodo še otroški pevski zbor, kvartet violončelov in recitator. ▸ Egy gyermekénekkar, egy csellókvartett és egy szavaló lép még fel.
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • voce f

    1. glas:
    ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
    a gran voce kriče
    a una voce hkrati; pren. enoglasno
    a voce, a viva voce ustno
    voce forte, sommessa močen, pridušen glas
    un fil di voce tenek glas
    coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
    dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
    dar voce a un sentimento izraziti čustvo
    dare una voce a qcn. poklicati koga
    fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
    gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
    mutar voce mutirati
    parlare a mezza voce govoriti polglasno
    perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
    rifar la voce a qcn. oponašati koga

    2. ekst. (živalski) glas:
    la voce dell'usignolo slavčkov glas

    3. glas (glasbila):
    la voce dell'arpa glas harfe

    4. šum, šumenje, hrup:
    la voce del mare šumenje morja

    5. glas (oseba):
    una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

    6. beseda:
    darsi la voce dogovoriti se

    7. pren. glas, klic, vzgib:
    la voce del cuore srčni vzgib
    la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

    8.
    voci pl. prividi

    9. glas, mnenje:
    voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

    10. glas, govorice; vest:
    voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
    spargere la voce razširiti glas, vest

    11. jezik način:
    le voci verbali glagolski načini:
    voce attiva, passiva aktiv, pasiv

    12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
    voce dialettale narečni izraz
    voce nuova neologizem, nova beseda
    voce antiquata arhaizem
    una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

    13. postavka (seznama, obračuna)

    14. glasba glas; ekst. pevec:
    voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
    voce bianca otroški glas
    voce di petto, di testa prsni glas, falzet
    messa a quattro voci štiriglasna maša

    15. glasba interval

    16.
    voci pl. lovstvo vpitje gonjačev
  • voiture [vwatür] féminin voz, vozilo; (osebni) avto; vagon

    voiture à bras ročni voziček
    voiture d'enfant otroški voziček
    voiture d'infirme bolniški voz
    partir en voiture odpeljati se z avtom
    en voiture! potniki, vstopite!
    lettre féminin de voiture tovorni list
    voiture-ambulance rešilni voz
    voiture-couchettes vagon z ležišči
    voiture directe direktni vagon
    voiture-lits spalni vagon
    voiture-péniche motorni čoln
    voiture d'occasion že rabljen avto
    voiture-pompiers gasilski voz
    voiture-restaurant jedilni vagon
    voiture de course dirkalni avto
    conduire, arrêter, garer sa voiture šofirati, ustaviti, parkirati svoj avto
  • vozíček handcart

    otroški vozíček perambulator, pram, baby carriage, push-chair, ZDA baby buggy
    bolniški vozíček invalid (ali bath) chair
    servirni vozíček trolley, dumb waiter, hostess cart
  • vozíček petite voiture, voiturette ženski spol , charrette ženski spol

    bolniški voziček fauteuil moški spol roulant
    otroški voziček voiture d'enfant, landau moški spol, poussette ženski spol
    ročni voziček charrette (ali voiture) à bras
  • vozíček (-čka) m

    1. dem. od voz carretto, carro:
    enovprežni voziček barroccino

    2. carrello, carretto:
    mont. jamski voziček vagoncino
    nakupovalni voziček carrello di supermercato
    gost. servirni voziček carrello portavivande
    sladoledarski voziček carretto del gelataio
    invalidski voziček sedia a rotelle
    otroški voziček carrozzina, carrozzella
    mrliški voziček carretto funebre
    žel. dvigalni voziček carrello trasportatore
    prtljažni voziček bagagliaio
  • vozíček carrito m

    otroški voziček cochecito m de niño
    bolniški voziček sillón m de ruedas, carrito m
    servirni voziček mesita f rodante
    gospodinjski (nakupovalni) voziček carrito de compras
  • vŕtec little garden

    otroški vŕtec nursery school; kindergarten
  • vŕtec petit jardin, jardinet moški spol

    otroški vrtec jardin moški spol d'enfants, école maternelle, classe ženski spol enfantine
  • vŕtec (-tca) m

    1. dem. od vrt orticello; giardinetto

    2.
    otroški vrtec asilo infantile
    vzojiteljica v vrtcu maestra d'asilo
  • vŕtec glej vrtiček

    otroški vrtec jardín m de (la) infancia; fam parvulario m
  • vrtiljak moški spol (-a …) das Karussell, das Ringelspiel (otroški Kinderkarussell)
  • wrap1 [ræp] samostalnik
    ovratna ruta, šal; odeja; ogrinjalo, plašč
    množina cenzura, prikrivanje

    evening wrap večerni plašč (ogrinjalo)
    quilted wrap z vato podložen plašček (of a child otroški)
    the plan was kept under wraps načrt so držali v tajnosti
  • zarézati (-réžem) | zarezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. incidere, fare un taglio, una tacca; tagliare:
    zarezati drevo fare un taglio nell'albero
    zarezati znamenja v les fare tacche nel legno

    2.
    zarezati strugo scavare l'alveo
    zarezati rano aprire una ferita

    3. tagliare, penetrare:
    rezilo je zarezalo v les la lama penetrò nel legno

    4. sentire una fitta:
    v prsih ga je zarezalo sentì una fitta al petto

    5. pren. rompere:
    v mirno ulico je zarezal otroški jok il silenzio del vicolo fu rotto dal pianto di un bambino

    B) zarézati se (-réžem se) | zarezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. tagliare; solcare:
    verige so se zarezale v zapestja le catene gli tagliavano i polsi
    gube so se mu zarezale v čelo rughe profonde gli solcarono la fronte

    2. pren. penetrare profondamente, imprimersi:
    prizor se mu je za vedno zarezal v spomin la scena si impresse per sempre nel suo ricordo
  • zbor1 [ô] moški spol (-a …)

    1. glasba pevski: der Chor (cerkveni Kirchenchor, deški Knabenchor, komorni Kammerchor, moški Männerchor, operni Opernchor, otroški Kinderchor, šolski Schulchor, uvodni Eingangschor, ženski Frauenchor)
    vodja zbora der Chorleiter, der Chordirektor
    srečanje pevskih zborov das Sängerfest
    pevec v zboru der Chorsänger, v operi: der Chorist

    2. glasba (skladba za zborovsko zasedbo) die Chor
  • zbòr assemblée ženski spol , réunion ženski spol , meeting moški spol , corps moški spol

    cerkveni zbor concile moški spol
    deželni zbor diéte ženski spol, (v ZRN) parlement moški spol d'un land
    diplomatski (konzularni) zbor corps diplomatique (consulaire)
    državni zbor parlement moški spol
    govorni zbor chœur moški spol parlé
    javni zbor réunion publique
    občni zbor assemblée générale
    moški (otroški, ženski) pevski zbor chœur (ali chorale ženski spol) d'hommes (d'enfants, de femmes)
    učiteljski zbor corps enseignant, (corps des) instituteurs moški spol množine, (v višjih šolah) corps professoral (ali des professeurs), professeurs moški spol množine
    zbor volilcev (proizvajalcev) réunion des électeurs (producteurs)
    sklicati zbor convoquer (ali réunir) une assemblée
  • zbòr (zbôra) m

    1. assemblea:
    mestni, vaški zbor assemblea cittadina, del villaggio

    2. corpo; collegio; camera:
    profesorski, učiteljski zbor corpo insegnante
    diplomatski zbor corpo diplomatico
    odvetniški zbor collegio degli avvocati
    sodni zbor (kolegij) collegio giudicante
    rel. kardinalski zbor sacro collegio dei cardinali
    hist. republiški, zvezni zbor assemblea delle repubbliche, assemblea federale

    3. muz. coro; corale:
    šolski zbor coro della scuola
    otroški zbor coro di voci bianche

    4. muz. corpo, coro, orchestra; lit. (v antični tragediji) coro:
    baletni zbor corpo di ballo
    zbor recitatorjev coro di declamatori

    5. assemblea:
    letni, ustanovni zbor assemblea annuale, costitutiva
    občni zbor assemblea dei soci; assemblea plenaria

    6. adunanza, adunata; raduno; comizio:
    voj. trobiti za zbor suonare l'adunata
    zbor izletnikov raduno dei gitanti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. cerkveni zbor concilio
    (pri starih Judih) veliki zbor sinedrio
    (cerkveni) pevski zbor schola cantorum
    zbor poslovnežev panel