Franja

Zadetki iskanja

  • amaño moški spol spretnost, pripravnost; zvitost

    amaños pl rokodelsko orodje; sredstva in pota za izvršitev kake stvari
  • anchistrum -ī, n (gr. ἄγκιστρον) zazobek kot kirurško orodje: Cael., Isid. (ki piše angistrum).
  • aparejo moški spol priprava; konjska oprema, tovorno sedlo; obveza za rane

    aparejos pl orodje
  • aratoire [aratwar] adjectif poljedelski

    instruments masculin pluriel, travaux masculin pluriel aratoires poljedelsko orodje, dela
  • arçon [arsɔ̃] masculin ogrodje sedla; enoleten poganjek (trte)

    chevat masculin d'arçon (sport) konj (telovadno orodje)
    être ferme dans, sur ses arçons trdno sedeti v sedlu
    vider les arçons pasti s konja
  • armoire [armwar] féminin omara

    armoire à linge, à habits, à souliers, à outils omara za perilo, obleko, čevlje, orodje
    armoire frigorifique hladilnik
    armoire à pharmacie domača lekarna
    (populaire) une armoire à glace moški krepke postave, hrust
  • avío moški spol oprema, oborožitev, živež pastirjev

    ¡al avío! vsak na svoje delo!
    avíos pl orodje; začimba
    avíos de escribir pisalno orodje
  • bar1 [ba:] samostalnik
    palica, drog, bradeljnica
    glasba črta taktnica; proga, kos npr. mila; tablica (čokolade); zapah; pregraja
    figurativno ovira; posebni oddelek, pult; sipina
    figurativno sodišče; odvetništvo, advokatura
    pravno priziv, tožba; dvorana; točilnica, gostilna
    zoologija grba

    to be called to the bar postati odvetnik
    to call to the bar poklicati na sodišče
    behind bolt and bar za rešetkami
    God's bar poslednja sodba
    to practise at the bar ukvarjati se z odvetništvom, biti odvetnik
    prisoner of the bar obtoženec
    sand bar sipina
    to study for the bar študirati pravo
    bar sinister prečka v grbu kot znak nezakonskega rojstva plemiča
    to play a few bars zaigrati nekaj taktov
    horizontal bar drog (telovadno orodje)
    parallel bars bradlja
  • baterijski vrtalnik stalna zveza
    (orodje) ▸ akkumulátoros fúrógép, akkus fúró
  • bottega f

    1. prodajalna, trgovina:
    la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
    la bottega del macellaio mesnica
    una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
    metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost

    2. pren.
    chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
    scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
    fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
    avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek

    3. (obrtna) delavnica:
    la bottega del falegname mizarska delavnica
    ferri di bottega (obrtniško) orodje
    stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom

    4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
    bottega di Giotto Giottova delavnica
    opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov
  • britje shave; shaving

    čopič (zrcalo) za britje shaving brush (mirror)
    milo za britje shaving soap
    krema za britje shaving cream
    orodje za britje shaving tackle
    lotion po britju aftershave
    britje, prosim! (pri brivcu) a shave, please!
  • brívski shaving

    brívski aparat safety razor
    brívsko orodje shaving tackle
  • brusiti glagol
    1. (površino) ▸ csiszol, políroz
    brusiti površino ▸ csiszolja a felületet
    brusiti diamant ▸ csiszolja a gyémántot

    2. (orodje; orožje) ▸ köszörül, megköszörül
    brusiti nož ▸ köszörüli a kést
    brusiti koso ▸ köszörüli a kaszát

    3. (del telesa) ▸ köszörül, fen, élez
    brusiti si kremplje ▸ élezi a karmait
    brusiti kremplje ▸ élezi a karmait
    brusiti si zobe ▸ feni a fogát
    mačka si brusi kremplje ▸ a macska élesíti a karmait
    Medved se je bližal in že si je brusil svoje ostre zobe. ▸ A medve egyre közeledett, és már fente a fogát.

    4. (znanje; veščino) ▸ palléroz, köszörül, csiszol
    brusiti formo ▸ pallérozza a formáját
    brusiti koga kot diamant ▸ csiszolja, mint a gyémántot
    Namesto da bi brusil teniški talent, je prislužene dolarje raje zapravljal za hitre avtomobile. ▸ Ahelyett, hogy tenisztudását csiszolta volna, a megszerzett dollárokat gyors gépkocsikra pazarolta.
  • caelum1 -ī, n (iz *caedlum: caedere) orodje za cizeliranje, vrezilo, dletce: Q., Stat., Mart., Aus., scyphus caelo dolitus Mentoris Varr. ap. Non., caelata vasa a caelo, quod est genus ferramenti Isid.
  • caisse [kɛs] féminin blagajna; fond; zaboj; automobilisme karoserija; okrov, ohišje (ure); musique boben; populaire prsi

    caisse d'assurance-maladie bolniška blagajna
    caisse claire mali boben
    grosse caisse veliki boben
    caisse à claire-voie zaboj iz lat
    caisse communale občinska, mestna blagajna
    caisse à eau (marine) tank za vodo
    caisse enregistreuse registrna blagajna
    caisse d'épargne (postale) (poštna) hranilnica
    caisse (locale) de maladie (krajevna) bolniška balagajna
    caisse à médicaments zabojček za zdravila
    caisse noire tajni fond
    caisse à outils zaboj za orodje
    caisse de prêts posojilnica
    caisse publique, de l'État državna blagajna
    caisse de(s) retraite(s) pokojninski fond
    caisse de secours, de solidarité bratovska skladnica
    caisse de la Sécurité sociale fond socialnega zavarovanja
    avance féminin de caisse blagajniško naplačilo
    balance féminin de caisse blagajniška bilanca, zaključek
    bon masculin de caisse blagajniško nakazilo
    bordereau masculin de caisse blagajniški spisek
    contenu masculin, fonds masculin pluriel de caisse, montant masculin en caisse blagajniško stanje
    déficit masculin, tare féminin de caisse blagajniški primanjkljaj
    entrée féminin de caisse v blagajni zbrani denar
    espèces féminin pluriel en caisse gotovinsko stanje
    livre masculin de caisse blagajniška knjiga
    livret masculin de caisse d'épargne hranilna knjižica
    vérification féminin de caisse pregled blagajne
    battre la (grosse) caisse bobnati, figuré delati (veliko) reklamo
    faire sa caisse prešteti svoj denar
    partir avec la caisse pobegniti z blagajno
    vous passerez à la caisse! pojdite k blagajni! (se često reče uslužbencu, ki ga odpustimo)
    tenir la caisse voditi, imeti blagajno
    il s'en va, il part de la caisse (figuré) on je jetičen
  • campester -stris -stre (campus)

    1. ravninski, poljanski, v ravnici, na poljani, raven, položen: iter C. položna, loca campestria N., L., oppidum L., hostis L. vajen boja na ravnem, barbari L., Scythae H. iz step. Kot subst. campestria -ium, n poljana, ravan, ravnica: populi pauca campestrium insederunt T. malo ravninskih mest.

    2. z Marsovega polja, na Marsovem polju
    a) kot volišču: quaestus Ci., patres aedilitatem Quinctio gratia campestri dederunt L. po svojem vplivu na volišču, certamen campestre L. volilni boj, campestrem experiri temeritatem Val. Max.
    b) kot vežbališču za mladež: ludus campester Ci., exercitationes Suet. telovadne vaje na Marsovem polju, campestria arma H. telovadno orodje; od tod subst. campestre -is, n (sc. velamentum) predpasnik, zastor, kakršnega so si opasali rim. mladeniči, kadar so se goli urili na Marsovem polju; poleti so ga nosili namesto tunike pod togo: It., Mytilene... facit, quod... campestre nivalibus auris H.
  • cāmus -ī, m (gr. κημός) nagobčnik, torba: Ambr., It., Vulg.; occ. kot mučilno orodje za sužnje in zlikovce: Acc. ap. Non., Pl.
  • cautērium -iī, n (gr. καυτήριον)

    1. izžigalo,
    a) kot kirurško orodje: Plin., P. Veg.
    b) posoda z ognjem za vžiganje slik na steno: Dig., Tert.

    2. strojilo za izjedanje divjega mesa: Plin.
  • centimalis fistula (prim. gr. κέντημα ost) trokar, zdravniško orodje s trirobo konico: P. Veg.
  • cepin samostalnik
    1. alpinizem (pripomoček pri plezanju) ▸ jégcsákány
    zapičiti cepin ▸ belevágja a jégcsákányt

    2. gozdarstvo (gozdarsko orodje) ▸ csákány