Franja

sprȁtiti -īm
1. segnati živino v stajo, opraviti živino: spratiti ovce, goveda
2. strpati: spratio je učenika u magareću klupu
3. spremiti: svi Anki dobru laku noć nazovu, nu Jelka je još sprati njenom krovu
4. pognati: zaprijeti starim džukelama da će ih spratiti za Kolašin

supplicō -āre -āvī -ātum (supplex)

1. poklekniti (poklekati, poklekovati) pred koga ali kom: precari ab indigno, supplicare Ci.

2.
a) kleče, ponižno (milo, silno, živo) prositi koga, moledovati koga ali moliti h komu; abs.: supplicabo, exobsecrabo, ut quemque amicum videro Pl., nemo rem publicam imploravit, nemo supplicavit Ci., missitare supplicatīs legatos S., quaerentes supplicavere Plin., circa quem (sc. tumulum) … civitates publice supplicarent Suet.; s pro: (za koga, za kaj): pater pro filio supplicabat Ci., pro capite suo Q.; z dat.: Enn. fr. idr., cui irato supplicet Pl., huic supplicabo Ter., populo Ci., Caesari ali senatui pro aliquo Ci., ei publice supplicetur Ci.; z acc.: Achillem Acc. ap. Prisc., imperatores nostros Dig., contrarios Amm.
b) occ. kako božanstvo ponižno (po)klicati, ponižno (za)prositi (poprositi), prositi milosti (za milost), moliti h kakemu božanstvu, kakemu božanstvu opraviti (opravljati) zahvalno daritev (zahvalnico); abs.: volo hic in fano supplicare Pl., dimissi ex contione laeti circa fana omnia deûm supplicaverunt L., populus iniussu … frequens iit supplicatum L., supplicatum iere frequentes viri feminaeque L.; v pass. brezos.: supplicatum per compita totā urbe est L., Iliacis temporibus non erant (sc. unguenta), nec ture supplicabatur Plin.; z dat.: Lari familiari pro copia Ca., Mario per hostias (pri žrtvovanju) dis supplicanti S.; v pass.: ne deos quidem velle sibi supplicari eius nomine Ci., quasi deo supplicabatur S. ap. Macr.; s praep. a: a dis supplicans Pl.

Opomba: Zastar. cj. pf. supplicassis: Pl.

taurobolior -ārī -ātus sum (taurobolium žrtvovanje bika iz gr. ταυροβόλος bike zadevajoč = bike pobijajoč) opraviti (opravljati) daritev bika, žrtvovati bika na čast boginji Kibeli: matris etiam deum sacra accepit et tauroboliatus est Lamp.

tinker [tíŋkə]

1. samostalnik
potujoč popravljač kotličkov, cinar
figurativno šušmar; šušmarstvo
figurativno gostilniški politik

not worth a tinker's damn prebite pare ne vreden
I don't care a tinker's curse (cuss, damn) mi ni prav nič mar, se požvižgam na to

2. prehodni glagol
krpati, popravljati (kotle); pociniti, grobo popraviti, zmašiti
neprehodni glagol
šušmariti, slabo opraviti delo

to tinker up zakrpati, skrpati, zmašiti

toss off prehodni glagol
odvreči; hitro, v dušku izpiti; hitro opraviti posel, hitro napraviti, iz rokava stresti

to toss off champagne na dušek izpiti šampanjec

überholen² prehitevati, prehiteti; Technik servisirati, opraviti remont

umlaufen^*2 vrteti se, krožiti (um okoli), rotirati; opraviti pot okoli

verputzen Baukunst, Architektur ometati; figurativ pojesti, pospraviti, Geld: porabiti; Sport spraviti v koš, opraviti z

vȉvati -ām dial.
I. brkljati, dati si opraviti: vječito vivati oko brkova
II. vivati se
1. obirati se: kokoš se viva kljunom
2. ekspr. lišpati se, počasi in skrbno se oblačiti

vorwaschen opraviti predpranje

whip round neprehodni glagol
naglo opraviti

zullarse ljudsko opraviti potrebo (zlasti nehote), posrati se, prdniti

отслужить služiti določeno dobo; odslužiti, doslužiti; opraviti službo božjo

сходить² (dov.) stopiti pokaj; opraviti potrebo;
сходи за доктором skoči po zdravnika

хороводить (lj.) privlačevati; (vulg.) imeti opraviti s kom

хороводиться (vulg.) imeti opraviti s kom; vlačiti se (z ženskami)

abattre* [abatr] verbe transitif podreti, po-, zrušiti, na tla zbiti, pobiti, ubiti; sestreliti (letalo); utruditi, izčrpati, odvzeti moč, energijo, veselje, upanje, pogum; demoralizirati

s'abattre po-, zrušiti se, zgruditi se, pasti na, planiti na; poleči se
abattre un arbre, un mur podreti drevo, zid
abattre de la besogne opraviti mnogo dela, vneto se lotiti dela ali posla, mnogo in uspešno delati
abattre des kilomètres požirati kilometre
abattre à l'explosif razstreliti
abattre les tentes podreti šotore
abattre un cheval blessé pobiti ranjenega konja
abattre les feux priviti luči (avtomobila)
abattre son jeu položiti karte pred koncem igre
abattre quelqu'un ubiti koga s strelnim orožjem, ustreliti ga
deux chasseurs ont été abattus dve lovski letali sta bili sestreljeni
cette fièvre l'a abattu ta vročica ga je čisto izčrpala
les sauterelles se sont abattues sur les récoltes kobilice so planile na poljske pridelke
se laisser abattre izgubiti pogum

ablegen

1. odložiti, odlagati, Karten: založiti, Hennen Eier: leči, nositi

2. (aufgeben) opustiti, Hennen: intransitiv prenehati leči

3. dati; ein Gelübde ablegen zaobljubiti se; einen Eid ablegen zapriseči; ein Zeugnis ablegen pričati; eine Prüfung ablegen opraviti izpit

4. vom Ufer: odriniti (od brega)

abtun^*

1. Kleider, Gewohnheiten: odložiti;

2. eine Angelegenheit, einen Streit: končati, einen [Mißbrauch] Missbrauch: odpraviti; eine Sache kurz abtun na kratko opraviti z, na kratko odpraviti

acabar dokončati, dovršiti, izvesti, zaključiti, izgotoviti; mučiti, nadlegovati; izčrpati, porabiti; pokvariti (zdravje); doseči, dobiti; končati se, zaključiti se; umreti

acabar a. con alg. od koga kaj doseči
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja!
antes que acabes, no te alabes ne hvali dneva pred nočjo
acabar con alg. opraviti s kom
¡esto acabará conmigo! tega ne morem več zdržati! to bo moj konec!
acabar con a/c uničiti, pogubiti
acabar de entrar pravkar vstopiti
acaba de llegar pravkar je prispel
acabar de comer pojesti
acabar de escribir do konca napisati; nehati s pisanjem
acaba de publicarse pravkar izšlo
¡acaba de parir! izreci no že (kar misliš)!
acabar en punta šiljast biti
acabar en vocal na samoglasnik se končevati
acabó por comprender končno je uvidel
acabó diciendo que na koncu je dejal, da