Franja

flétrir [-trir] verbe transitif oveniti, odvzeti svežost; pokvariti, popačiti; figuré obsoditi, grajati, ožigosati, osramotiti, onečastiti

se flétrir oveneti; izgubiti svojo svežost, obledeti
flétrir l'injustice, le vice ožigosati krivico, pregreho
on a flétri publiquement l'ancien ministre javno so ožigosali bivšega ministra
sa beauté s'est flétrie njena lepota je ovenela

huff² [hʌf]

1. prehodni glagol
razjeziti, grobo postopati s kom, žaliti, užaliti, zameriti; odvzeti nasprotniku kamenček (igra "dama")

2. neprehodni glagol
razjeziti se, biti užaljen, kujati se

to be huffed with biti jezen na
easily huffed zelo zamerljiv
to huff s.o. into s.th. prisiliti koga k čemu
to huff s.o. out of s.th. prisiliti koga, da popusti
ameriško to huff and puff puhati, od jeze pihati, napihovati se

līmō¹ -āre -āvī -ātum (līma)

I.

1. (o)piliti, (o)brusiti, (iz)gladiti: gemmas Plin., ferrum ali plumbum limatum Plin. železni, svinčeni opilki; odpiliti: acumen ossis Cels.

2. metaf.
a) drgniti: cornu … ad saxa limato Plin.; pesn. šalj.: caput cum aliquo l. Pl., Caecil. fr. poljubljati se s kom.
b) čistiti: stomachum Cael. —

II. klas. le pren.

1. (o)piliti, (u)gladiti (uglajati), (o)brusiti: id genus acuminis arte limare Ci., neque enim haec ita dico, ut ars aliquos limare non possit Ci., stilo, qui et alia et hoc maxime ornat ac limat, formanda nobis oratio est Ci., quaedam institui, quae … limantur a me politius Ci., nec vero hoc in te unum convenit moribus domesticis ac nostrorum hominum urbanitate limatum Ci.

2. natančno (temeljito, do potankosti, podrobno, nadrobno) preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, proučiti (proučevati), preučiti (preučevati), dognati (doganjati): veritas ipsa limatur in disputatione Ci., subtiliter mendacium l. Ph.

3. odpiliti = odvze(ma)ti, zmanjš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, (o)krniti: alteri affinxit, de altero limavit Ci., quoniam se ipse consulto ad minutarum genera causarum limaverit Ci. ker je ostal pri nepomembnih pravnih primerih, ker se je zadovoljil z nepomembnimi pravnimi primeri, non istic obliquo oculo mea commoda quisquam limat H. ne zmanjšuje s postrani pogledom = ne krati s svojo zavistjo. — Od tod adj. pt. pf. līmātus 3, metaf. izpiljen, opiljen, izbrušen, uglajen, prefinjen, umetelno (umetniško) izdelan, dodelan, izpopolnjen, olikan, izobražen: homo … oratione maxime limatus atque subtilis Ci. ki piše svoje govore z največjo skrbnostjo in natančnostjo, limatius dicendi genus Ci., duo genera librorum, unum populariter scriptum, alterum limatius Ci. v strožji filozofski obliki, fuerit Lucilius … comis et urbanus, fuerit limatior idem, quam … H., varioque togae limatus in usu Mart., etsi non limatioris, maioris tamen ingenii vitium est Plin. iun. — Adv. komp. līmātius natančneje: limatius quaerere superstitiorum sectas Amm.

Opomba: Star. līmāssis = līmāveris: Caecil. fr.

líšiti lȋšīm
I.
1. odvzeti komu kaj: lišiti koga slobode, koga života, službe, imetka, baštine
2. oprostiti koga česa: lišiti koga svih obaveza, dužnosti
II. lišiti se
1. odreči se čemu, česa: lišiti se svojih prava, svojih zadovoljstava
2. znebiti se: lišiti se bijede, napasti

mater² [mate] verbe transitif, technique matirati, odvzeti lesk

mater du verre matirati steklo

matir [matir] verbe transitif, technique matirati, odvzeti lesk

obeščòvječiti -īm (ijek.), obeščòvečiti -īm (ek.) odvzeti človeško podobo: stalni strah je gotovo obeščovječio Nikolićeve junake

outlaw² [autlɔ́:] prehodni glagol
izobčiti
pravno prepovedati z zakonom, odvzeti pravnomočnost
šport diskvalificirati

outlawed claim zastarana zahteva

oxidate [ɔ́ksideit] prehodni glagol & neprehodni glagol
kemija oksidirati, spojiti (se) s kisikom; odvzeti atomu ali ionu elektrone
metalurgija prevleči s tanko plastjo oksida, pasivizirati

per-imō (per-emō) -ere -ēmī -ēmptum (per in emere) „docela odvzeti“

1. uničiti (uničevati), (po)biti (pobijati), razde(ja)ti, pogubiti (pogubljati), razde(ja)ti, (po)rušiti, (raz)trgati, (iz)ru(va)ti: sensum, simulacra Ci., perimit ac delet Ci., Troia perempta V., corpus pallore et macie peremptum L. propadlo telo, pestis (= sagitta) perimens corpus L., luna perempta est Ci. poet. je potemnela, je izginila.

2. usmrtiti (usmrčevati), (u)moriti, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti: Ci., O., T., Mart., Val. Max., Aug. idr., teneros volucres matremque Ci., ipsum comitesque peremi O., Pallante perempto V., una caede tot p. V., referebatur de libertis Afrani Dextri consulis, incertum sua an suorum manu, scelere an conceptum ex equo abortu Plin., aliquem inopiā ac tabe longā T., non enim iudicio domini, sed scelere perimuntur Plin. iun., obsequio perempti Plin. iun., bestiam ancipiti novaculā Ap., iaculis plurimas feras Amm.

3. metaf. preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), (s)kaziti, narediti (delati) skazo, (z)motiti: reditum, consilium Ci., si ludi ab laetitia ad metum traducti, si non intermissi sed perempti atque sublati sunt Ci., si causam publicam mea mors interemisset Ci., sententiam Plin.

Opomba: Soobl. peremō: Ca. ap. Fest., Ap., Plin.

pique³ [pi:k] neprehodni glagol & prehodni glagol
dobiti 30 točk (pri piketu), odvzeti komu 30 točk

pòtrzmati se -ām se dial.
1. zgrabiti za kaj hoteč odvzeti: potrzma se za pušku divljim gibom tijela i onda ga silovito odbije od sebe zadržavši pušku
2. gl. križnuti

prae-dēmō -ere (—) -dēmptus (prae in dēmere) prej odvzeti: (po nekaterih izdajah praesumpto) praedempto tegmine Cael.

prō-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (pro in scrībere)

1. predpisati, napisati: servitia in frontibus cernitis et vultus ingenuos voluntariā poenarum lege proscriptos Petr.

2. (z javno nabitim razglasom) objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati): Iust., Suet., Gell. idr., Kalendas Martias, auctionem, venationem, legem Ci., leges T.; z ACI: auctionem in Galliā Narbone se facturum esse proscribit Ci.; od tod javno izreči (izrekati), proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati): edicta, quibus proscribit collegam suum (Cezarja) Bithynicam reginam (za kraljico Bitinije) eique regem antea fuisse cordi, nunc esse regnum Suet.

3. occ.
a) z nabitkom (plakatom, lepakom, oglasom) naprodaj ali v zakup ponuditi (ponujati), v prodajo ali zakup postaviti (postavljati), prodajati: Plin. iun., Icti. idr., fundum, Tusculanum, bona Ci., Claudius proscripsit insulam, vendidit Ci.
b) za koga razglasiti koga, da je ob imovino in da je na kocki njegovo življenje, preklic(ev)ati, izobčiti (izobčevati), javno obsoditi (obsojati), javno preganjati, proskribírati: H., Suet. idr., cum proscriberentur homines … , qui adversarii fuisse putabantur Ci.; subst. pt. pf. prōscrīptus -ī, m izobčenec, preklicanec, javni obsojenec, preganjanec, proskribíranec (pogosto v pl.): N., Plin., Sen. ph., Vell. idr., in proscriptorum numero esse, venditis proscriptorum bonis S.; pren.: cuius pudoris dignitas in contione proscripta sit Petr. je na slabem glasu, je zloglasna, je osumljena.
c) z javno nabitim razglasom zapleniti (zaplenjevati), uradno odvze(ma)ti, zaseči (zasegati), konfiscírati (posestva izobčencev): possessiones Ci., bona Plin. iun., vicinos ali Pompeium Plin. iun. (njihova zemljišča, posestva).

quintar od pet eno odvzeti; po žrebu določiti; vojska novačiti, nabirati za vojaško službo

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

raser [raze] verbe transitif (o)briti, (o)striči; porušiti do tal (un bâtiment zgradbo); marine ladji odvzeti jambore; (nizko) leteti tik nad; oplaziti, dotakniti se; familier dolgočasiti, iti na živce

se raser (o)briti se; familier dolgočasiti se
crème féminin à raser krema za britje
l'automobiliste a rasé les piétons avtomobilist je oplazil pešce
tout le quartier a été rasé par un bombardement vsa mestna četrt je bila do tal porušena zaradi bombardiranja
vous nous rasez avec vos histoires dolgočasite nas s svojimi zgodbami

raskapetániti -pètānīm odvzeti komu kapitansko čast: raskapetaniti koga

ràsprtiti -īm (se) razprtiti (se), odložiti, odvzeti komu breme: rasprtiti magarca

raščíniti ràščīnīm odvzeti komu čin: rijetko se dogadalo da bi bio vladika raščinjen; majora su zbog kukavičluka raščinili