Franja

explain down prehodni glagol
odvrniti od česa

fallenlassen^*, fallen lassen* spustiti, (werfen) vreči, odvreči, ein Bild auf den Leuchtschirm: ujeti na; die Hüllen: odložiti; jemanden: odvrniti se od (koga); (aufgeben) opustiti, Beweismittel: umakniti; sich fallenlassen sprostiti se

hustle² [hʌsl]

1. prehodni glagol
suniti, suvati, dregniti
figurativno siliti, ščuvati koga (into k)
odvrniti koga (out of od)

2. neprehodni glagol
prerivati se, preriniti se (through skozi)
hiteti
ameriško, pogovorno prizadevno delati
ameriško, sleng goljufati, prosjačiti, pehati se za denarjem

ome on now! hustle! ne zapravljaj časa! pohiti!
to hustle s.th. through izvesti kaj

in-dēprecābilis -e (in [priv.], dēprecārī) ki ga s prošnjami ni moč odvrniti: poena Gell.

irremovibile agg. pren. ki se ne da odvrniti; trden; trmast, vztrajen:
proposito irremovibile trdna namera

keep back

1. prehodni glagol
zadržati, odvrniti koga od česa; pridržati (npr. delavčevo plačo); zamolčati (from komu)

2. neprehodni glagol
ostati v ozadju, zadržati se

prae-fascinō -āre (prae in fascināre) urok(e) odvrniti (odvračati): praefascinandis (po nekaterih izdajah prae fascinandis) rebus apponi Porph.

prō-cūrō -āre -āvī -ātum (prō in cūrāre)

1. (po)skrbeti za kaj, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), upravljati, negovati, gojiti: H., Sil., Ap., Gell., sacra N., sacrificia publica C., se Pl. ali corpus V., rem Ci. streči si, (u)streči telesu, (po)skrbeti za telo, arbores Ca., semina, plantas Pall.; z dat. skrb imeti za koga, kaj, skrbeti za koga, kaj, na skrbi (v oskrbi) imeti koga, kaj: bene procuras mihi Pl., procurare victui potuique Arn., operibus publicis Icti. voditi.

2. occ.
a) opravljati kaj za koga, upravljati kaj za koga, v imenu koga: O., Plin., alicuius negotia Ci., N., Precianam hereditatem Ci., alienum imperium Cu.; z dat. personae biti upravnik (opravnik, upravitelj, oskrbnik, poslovodja) koga: Fr., patri Icti.; poseb. (abs.) biti upravitelj cesarskih dohodkov, biti prokurátor: Icti., cum procuraret in Hispaniā Plin. iun., procurante Pontio Pilato Iudaeam Vulg.
b) z daritvami, z bogoslužnimi opravili (skušati) odvrniti (odvračati) zloveščost (zlovešče napovedi) kakega zlega znamenja, (skušati) (s)pokoriti se, (skušati) spraviti (spravljati) se ob kakem zloveščem znamenju, (skušati) pomiriti (pomirjati) božanstvo ob kakem zloveščem znamenju: Val. Max. idr., monstra Ci., prodigia L., ostentum L., Ph., mea tela procures O., somnia Tib.; abs.: Iovi hostiis maioribus Gell. Jupitra pomiriti (pomirjati) z … ; impers.: simul procuratum est L. se je opravila spravna daritev (spravina).

Opomba: Pesniki (npr. O., Tib.) merijo včasih prŏcuro.

put off

1. prehodni glagol
odložiti, odstaviti, postaviti stran; znebiti se, odložiti (sestanek, obleko), sleči, sezuti se; odpraviti koga (with ; npr. z izgovori)
potolažiti; ovirati, odvrniti koga (from od česa)
odsvetovati
pogovorno spraviti koga iz koncepta; odbijati (her face puts me off njen obraz me odbija)
zapreti (plin), ugasniti (luč, radio)

2. neprehodni glagol
kreniti, oditi (to put off on a long journey kreniti na dolgo pot)
navtika odpluti

to put s.th. off (up)on s.o. natvesti komu kaj

reason² [ri:zn]

1. neprehodni glagol
razmišljati (about, of, on o)
modrovati, rezonirati, umovati, razumno ali logično misliti; sklepati (from iz)
soditi, razsojati (on o)
diskutirati, debatirati (with z)

to reason about razmišljati o, diskutirati o
it is impossible to reason with him z njim ni mogoče diskutirati (debatirati)
to reason with oneself modrovati pri sebi

2. prehodni glagol
diskutirati, debatirati, razpravljati (o čem), pretresati, razlagati; utemeljiti, motivirati; (logično) premisliti (često up)
razumno, logično izraziti ali formulirati; sklepati, priti do sklepa; z argumenti koga odvrniti (out od)
z razlogi napeljati, pregovoriti koga (into k)

I reasoned him out of his resolution pregovoril sem ga, da je opustil svoj sklep
to reason oneself into sth. figurativno zapičiti, zagristi se v kaj
to reason s.o. into pregovoriti koga k (da kaj napravi)

spernō -ere, sprēvī, sprētum (indoev. kor. *sp(h)er z nogo odpahniti (odpahovati), brcniti (brcati), cepetati, utripati; prim. skr. sphuráti odpahuje z nogo, brca, trese se, utriplje, sphúraḥ tresoč se, lat. asper (< *ap(o)-sp_eros) = skr. apa-sphúr- odpahujoč, gr. σπαίρω (< *σπαρi̯ω) ἀσπαίρω, ἀσπαρίζω trzam, cepetam, σφῦρα kladivo, σφαῖρα krogla, obla, žoga, σφυρόν gleženj, lit. spiriù, spìrti = let. spert z nogo pehati, brcati, stvnem. firspirnit zade(va)ti ob kaj, stvnem. spornōn = nem. spornen s peto udariti, spodbosti, stvnem. sporo = nem. Sporn ostroga, stvnem. spirnan zade(va)ti ob kaj)

1. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati), odločiti (odločevati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): ius atque aequum se a malis spernit procul Enn. ap. Non., nunc spes, opes auxiliaque a me segregant spernuntque se Pl., ille illas spernit, segregat a se omnis extra te unam Pl.

2. metaf. odkloniti (odklanjati), braniti se koga, česa, zavreči, zavrniti (zavračati), zametati (zametavati, zametovati), zaničevati, prezreti (prezirati), omalovaževati, odvrniti (odvračati) se od koga, česa, odreči (odrekati) se koga, česa, prezirljivo (zaničljivo, posmehljivo) se izraziti (izražati) o kom, posmehovati se, posmihati se, posmihavati se, komu, čemu, zasmehovati koga: Col., Plin. iun. idr., ne … eius elegantia meam extemplo speciem spernat Pl., ob haec facta abs te spernor Ter., spernitur orator, miles amatur Enn., spernere Ennii Medeam, veritatem Ci., sperni ab iis veteres amicitias Ci., spernere deos, tumultūs L., saxis spretis L. ki se jih niso bali, spretum imperium L., haudquaquam spernendus auctor L. = zaupanja (upoštevanja) vreden, verodostojen, haud spernendus exercitus L., hostium … paucitatem spernere Cu. zasmehovati, munera nec sperno V., spernere dulces amores, aurum, voluptates H., sperne cibum vilem H., spernere consilium, numina divûm O., ut iumenta hordeum spernant Plin.; pesn. z inf.: deferri spernit O. noče, nec partem solido demere de die spernit H. in rad jemlje; z gen. (po vzoru gr.): neque spernendus morum T. in ne zaničevanja vreden glede na značaj, in v nravstvenem oziru ne na slabem glasu, spernens dotis Ap. — Pt. pf. sprētus 3
a) zaničevan, preziran: Ci., L.
b) zaničevanja (prezira, preziranja) vreden, zaničljiv, zanemarljiv: Euanthes inter auctores Graeciae non spretus Plin.; z gen.: Parthenope non spreta vigoris (glede na srčnost) Sil.

Opomba: Sinkop. pf.: sprērunt: Prud.; soobl. po 1. konjugaciji: spernabant It.

spollaiare v. tr. (pres. spollaio) šalj. koga odvrniti, odvračati od česa; spraviti koga od kod

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

versetzen an eine andere Stelle, in eine andere Zeit: prestaviti (sich se); Pflanzen: presajati, presaditi; Steine, Ziegel usw.: zamakniti, zamikati; einen Menschen im Dienst: premestiti; einen Schüler: pustiti napredovati (v višji razred); etwas im Leihhaus: zastaviti; (antworten) ostro/odločno odvrniti; jemanden (vergebens warten lassen) našajbati; eine Ohrfeige: primazati; einen Schlag/Stoß versetzen udariti, suniti; in Angst/Bewegung/Erstaunen/Trauen/Zorn versetzen prestrašiti, premakniti, presenetiti, razžalostiti, razjeziti; in den Ruhestand versetzen upokojiti; in die Lage versetzen zu ... omogočiti (komu kaj); sich versetzen in vživeti se v, vživljati se v; versetzen mit zmešati z, dodajati (kaj), Bergbau zasipati

whip back prehodni glagol
z bičem odvrniti udarce

yaw [jɔ:]

1. navtika
odklon od (ravne) smeri ali poti
figurativno kolebanje

2. neprehodni glagol
navtika & aeronavtika skreniti od ravne smeri, ne moči obdržati ravno smer, delati vijuge, vijugati se
prehodni glagol
odvrniti od ravne smeri, napačno krmariti

відверну́тися -верну́ся док., odvrníti se -vŕnem se dov.

отшатнуться opoteči se, proč planiti; (pren.) odvrniti se od koga

помешать

1. pomešati; zmešati;

2. preprečiti, zadržati, zmotita, odvrniti od česa

разговорить кого potegniti v pogovor; raztresti s pogovorom; odvrniti od česa